Objave z Tagi recept

R kot ravioli za malico

Na makrone iz prejšnje objave bo treba še malo počakat. Jep, odločitev je padla, jih bom naredila še enkrat…vem kaj sem pri enem “plehu” zamočila, pri enem je namreč šlo skoraj vse kot po maslu.

Bolj kot cukerpekerske zadeve, mi ležijo konkretne, sploh če dišijo po testeninah. Sem za dobro jutro stehtala moko, poiskala jajce in olje in zgnetla rezančno testo za raviole, polnjene s špinačo in rikoto.

Testo zelo tanko razvaljaš(10 dag moke-jaz sem uporabila pirino, 1 jajce, žlička oljčnega olja)…če nimaš modela za izdelavo raviolov, si pomagaš s kozarcem, tako kot jaz. Nadev je iz kuhane špinače, zmiksane z dvema žlicama rikote in malo popra ter malo soli.

Skuhaš jih v rahlo osoljenem kropu, največ 4 minute. Jaz sem kuhane posula s prepraženimi sesekljanimi mandlji in prelila z oljčnim oljem.

Domače je pač domače. Luštna predjed, ali pa zgolj zabava potešitve lakote pred kosilom.

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , ,

5 komentarjev

O zeleni ali čisto prava jesenska juha

..ne toliko o  zeleni barvi, kot o zeleni. Gomoljni. Pa o krompirju in nekaj o kostanju. Pred časom sem že limala zeleno objavo, danes je pa malo drugačna.

Zelena običajno najbolj paše za okus v goveji juhi, pa cvrejo/pohajo rezine. Je pa sila zdrava tale zelena in v Grčiji velja, da prinaša srečo. No, potem je na našem, beri očetovem vrtu, veliko sreče…

Za to Čisto pravo jesensko juho potrebujemo(za tri):

pol manjšega gomolja zelene

2 krompirja

skodelico kuhanega olupljenega kostanja

1 čebulo

žlico oljčnega olja, žličko masla

sol, poper

list luštreka

1 liter juhe, če je ni, je tudi voda ok

pol deci mleka

nariban sir, po želji

pol zelene paprike

nekaj rezin opečenih jurčkov

Narezano čebulo na obeh maščobah samo ovenemo, dodamo narezano zeleno in krompir, nekaj minut mešamo, da se nam ne zažge, dodamo olupljen kostanj(brez njega se da ravno tako pojest juho), še majčkeno premešamo, prilijemo tekočino, pokrijemo in na ne preveč kipečem kuhamo dokler zelena in krompir nista kuhana. S paličnim mešalnikom(moj zelo dober frend) zmiksamo vse sestavine, postavimo nazaj na ogenj(hmm, če bi bil šporhet na drva ja), prilijemo mleko, solimo, popramo in pustimo da še enkrat prevre.Če komu luštrek ni odveč, ga naj že prej doda.

Vmes v teflonski ponvi opečemo rezine narezanega jurčka, kasneje še papriko, narezano na rezance. Sir naribamo in potem vse to dodamo na krožnike z juho.

Po želji se lahko vmeša kisla smetana, zakuha rumenjak, posuje s kruhovimi kockami….

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , ,

2 komentarjev

O mraznicah in srbski gospodinji

Po domače štorovke. S kostanjem jih je prinesl deda. Iz Haloz. Ne veliko, ker pri nas nikoli nismo kaj prida nabirali, še manj jedli, štorovk.  Ko sem jih zblanširala, jih je bilo tako malo, da sem morala še lisičke povabit v ponev.

Ker sem nora na testenine in jih v tem tednu še nisem jedla, sem mogoče na kakšno razočaranje okolice, naredila kombinacijo obojega: gob in testenin. In ne moreš verjet, zopet zeleni rezanci. Ja kaj naj, meni so kul.

Štorovke očistimo, porežemo dele, kjer so šopi zraščeni, debelejše bete odrežemo, operemo in zblanširamo.

Za zelence* s štorovkami(ali drugimi gobami) za štiri jedce potrebujemo:

približno 40 dag štorovk

3 stroke česna

žlico ali dve oljčnega olja

žlico narezane hamburške slanine

1 malo zeleno papriko

1 paradižnik

sol, poper

po želji prepražene pinjole(kdo je že zaljubljen v pinjole?)

Na oljčnem olju manj kot minuto pražimo česen, dodamo narezano slanino in papriko ter premešamo in nato dodamo štorovke in po potrebi ostale gobe. Posolimo in popramo, na zmerni temperaturi pražimo deset minut. Na koncu dodamo narezan paradižnik, vmešamo narezan petršilj ali drobnjak. Je lahko še kaj bolj enostavnega? Vse to stresemo h kuhanim testeninam, prilijemo malo vode od kuhanja, premešamo, pustimo par minut pokrito. Zakaj že? Da se okusi med seboj spoznajo.

Parmezan morda komu paše, meni ne…preveč okusa poje. Zato tudi ni nobenih drugih začimb, razen soli in popra. Mogoče namig…kdor ima rad ostrejši okus, lahko zelo popopra tole.

Včeraj, ko sem čistila in blanširala tele štorovke, mi kar ni hotela iz glave knjiga, ki sem jo malo pred tem prebrala.Še danes mi ne gre, če pošteno povem.  Res, prav nobene povezave ni ne s testeninami, ne z gobami, ampak je svež prebran Dnevnik srbske gospodinje. Daleč od podobnosti s kakršnimkoli dnevnikom razočaranih gospodinj ali še huje, Bridget Jones. Mirjana Bobić Mojsilović piše o državi, v kateri so padale glave tudi za sto mark, o zmotah in zablodah, v katerih je živel velik del Srbije.  V njenem pisanju sem našla del svoje zgodbe, ki se je hočeš nočeš dogajala vsem nam, v taisti generaciji.  Od otroštva  do tiste presnete vojne in kasneje…

In kaj me je še presenetilo? Nekaj dni nazaj, ko še nisem prebrala niti polovice knjige, sem na glas povedala, kako prekleto žal mi je, da svojega fotografskega spomina nisem izkoristila za druge reči. Spomnim se ljudi, imen, dogodkov izpred veliko let, vem kaj sem imela oblečeno, kaj sem jedla ali pila ob določenih trenutkih, nimam pa spomina za datume in letnice. Kot da bi mi ta zadnji stavek kdo projeciral iz knjige na moj jezik. Seveda to piše prav v zadnjih delih knjige…Kot že velikokrat do zdaj, sem ugotovila, da se določene stvari naredijo pravi čas, pravi trenutek in z namenom. In da me tisti, ki mi priporočajo kakšno knjigo v branje, zelo dobro poznajo. Kar cenim, tako kot cenijo taisti ljudje palačinke z marmelado in kislo smetano ali pa polnjene paprike, narejene z veliko mero ljubezni.

*zelenci-zeleni rezanci s špinačo

ps: v elementu, kjer se hranijo krožniki, sem videla najlepši star kos krožnika, ki bi ga takoj imela v svoji kuhinji. ampak je bil podedovan, tako da ga niti kupit ne morem. preprosto lep, ker je tako presneto preprost.

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , , , ,

2 komentarjev

O tem in onem

Brez riža bi bilo dolgočasno v mojem želodcu.  Mlečnega riža pa ne pogrešam. Sploh. Rižote so sila hvaležna reč, prenesejo prav vse, kar zmečeš v ponev.  Občutek imam, da kar naprej “pospravljam” hladilnik in tsti zgornji zamrzovalni del, pa je vedno kakšna stvar, ki se čudno pomika iz enega v drug kot. In tole spodaj je že ena taka rižota, v katero je padlo, kar je bilo pri roki.

Iz kakšnega riža mora bit rižota? Če mene vprašate, samo iz dolgozrnatega! Navodila kuharjev, ki niso amaterji, so seveda drugačna :)

Pisana rižota z zelenjavo, gobami  in morskimi sadeži (za 4 – 5 jedcev)

skodelica riža

oljčno olje

1 čebula

2 korenčka

1/4 zelene

2 papriki

1 svež paradižnik

1 posušen paradižnik

skodelica morskih sadežev

skodelica mešanih gob

sol, kurkuma

………………………………………

Na oljčno oljo damo narezano čebulo, da se hkrati segreva ponev in olje in čebula. Ko čebula postekleni, ji dodamo morje in gobe, mešamo, poskrbimo da se ne skuri, dodamo vso zgoraj omenjeno zelenjavo – narezano na rezance. Po parih minutah mešanja in praženja, dodamo riž, posolimo in dodamo pol žličKe kurkume. Zalijemo s toliko tekočine, da ni na suhem nogenega zrna riža, pokrijemo in na zmerni temperaturi kuhamo dokler riž ne popije vse tekočine.

Jaz sem malo pred koncem kuhanja dodala en na pol posušen paradižnik in pokrila nazaj. Na tistem delu je riž bil bolj dober :)

Za pol/posušene paradižnike vzamemo podolgovate sadeže, jih operemo, razpolovimo in odstranimo semena. V posodi zmešamo polovičke paradižnikov, malo soli, malo posušenega origana in nekaj žlic zares dobrega oljčnega olja. Marinirane paradižnike položimo na pekač, ki smo ga prekrili s peki papirjem. V pečici, ogreti na 110-120 °C, pečemo približno tri ure. Če imamo paradižnikov več, jih pospravimo v kozarčke in prelijemo z ravno tako zares dobrim oljčnim oljem, če pa smo samo preizkušali kako nam uspe, pa jih damo v posodo, ki je ni treba zapirat, ker se bo tako ali tako kmalu porabil. Takšen polsuh paradižnik mora ostat sočen in če imate preklemano srečo, vam bo kakšen privat pridelovalec dobrot mogoče povedal, kaj še položi v olje k paradižnikom.

Takšnole domače sušenje v pečici je malce drago, dobro pa je. Okus je fini, vendar pa daleč od tistega, kar sem nazadnje jedla in je bilo prinešeno iz sejma. No, pa Dobrote.si imajo to.

In da dopoldan ni čisto pust in vsakdanji, sem zamešala skodelico moke z malce vode in soli, prenetlaa v voljno testo, pustila počivat par minut, razvaljala v kroge in spekla v teflonski ponvi z obeh strani in dobila čapati. …simpl in fajn.

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , , ,

6 komentarjev

Nekaj na žlico

Prav pogrešala sem že nekaj mesnega na žlici. Če je na žlici, je v kombinaciji z zelenjavo in kruhom. Lahko pa je tako gosto, da kruha ne rabim…

Kaj sem vrgla v lonec(bolje rečeno najljubšo ponev) za zelenjavno mesno enolončnico?

2 žlici oljčnega  olja

1 veliko čebulo

30 dag govedine

1/4 glave rdečega zelja

3 žlice bučke

1 korenček

tri stroke česna

2 manjša krompirja

1 rdečo pečeno papriko

1 zeleno papriko

2 paradižnika

pest lisičk

pest kock prepražene polente

2 žlici prepraženih  pinjol

3 žlice kuhane kvinoje

4 olive

1 lovorov list

žličko suhega origano

sol, poper

kumino

Na oljčnem olju posteklenimo na rezance nasekljano čebulo in dodamo govedino, rahlo posolimo in pražimo par minut, kasneje pokrijemo in dušimo pol ure.

Vso zelenjavo narežemo na primerne koščke in jo z gobami dodamo govedini v loncu. Paradižnik dodamo tik pred koncem kuhanja.  Pokrito dušimo dokler govedina in krompir nista primerno kuhana. Po potrebi dolivamo vodo ali juho, da se ne presuši.  Začinimo s soljo in poprom, dišavne začimbe dodamo že prej, da se naredijo pravi okusi. Ko ugotovimo da je krompir mehak in govedina ne škriplje pod zobmi, dodamo še paradižnik in kuhano kvinojo ter polento in pinjole. Premešamo in pustimo par minut pokrito.

ps: kvinoja mi je danes bila všeč. zdej vem…moram jo jest z mesom :)

ps še en: enolončnica- jed, kuhana v enem loncu

enoponvnica-jed, kuhana v eni ponvi

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , , , , , , , ,

3 komentarjev

Kako z marelami drugič

prvič je bilo tule.

Ker vidim, da ljudje res zelo iščejo recepte za marele….evo ga.  Mogoče komu prav pride, da namesto pohanih, pripravi marele po italijansko. Če mene vprašate, ne vem kaj je italijanskega v receptu, je pa dobro.

Recept je prepisan iz Gobarjeve kuhinje(Romano Božac, Stjepan Mužic) Knjiga je prevedena v slovenščino in jo priporočam, zelo koristna za nabiralce, pripravljalce in konzumatorje gob.

Marele na italijanski način

1 kg klobukov

130 dag masla

2 žlici sesekljanega peteršilja

1/2 žličke hude paprike

2 čebuli

1 žlica moke

2 dl mesne juhe

2 dl smetane

1 rumenjak

sol, muškatni orešek

1 žlica moke

Klobuke očistimo in narežemo na lističe. Na 50g masla prepražimo čebulo z dodatkom paprike. Zatem dodamo gobe in sol, dušimo pet minut. Dodamo muškatni oreše in peteršlij, posodo pokrijemo in dušimo 20 minut. Če se nabere tekočina od gob, jo odcedimo in dodamo še 50 g masla. Omako pripravimo tako, da na preostalem maslu prepražimo moko, počasi prilivamo mesno juho in ko zavre, zmanjšamo ogenj in počasi kuhamo 30 minut. Dodamo umešan rumenjak, posolimo, dodamo smetano, premešamo in odstavimo. Na ogenj ponovno pristavimo gobe, jih polijemo z omako, dobro premešamo, rahlo prevremo in postrežemo.

Jaz sem z maslom zelo skoparila, pa tudi pol ure nisem kuhala omake, smetane nisem imela, namesto nje sem uporabila kar mleko. Pa tudi ne dva deci. Aha, pa v ponev so mi padle še lisičke in kot rečeno, dobro je.

 

  • Share/Bookmark

, , , , , ,

3 komentarjev

Morsko celinska kombinacija

Še preden mi je uspelo padit v nezavest od lakote, sem skuhala testenine in gambere z jurčki v paradižnikovi omaki. Res, v pol ure, mogoče kakšno minuto več.

Na oljčno olje sem hkrati dala pol velike zrezane čebule in skodelico gob, jurčki in lisičke v manjšini. Ko so gobice spustile tekočino in je le ta tudi izparela, sem dodala tri paradižnike(valjda narezane) in na zmerni temperaturi se je kuhljalo dokler ni nastala takšna lepa nič vodena omaka, nato sem zraven vrgla skodelico gamberov, en lovorjev list in tri lističe pehtrana. Posolila in poprala sem čisto na koncu. Jaz počnem to zelo previdno. okej, včasih se mi ponesreči.

Vmes so se skuhale Barilline casarecce in na tretji plati spražile pinjole. ouje, zaljubljena v pinjole. Testenine in omakco sem združila v eno, počakala da se okusi spoznajo in pojedla. aja, po vrhu sem stresla pinjole. Limonin sok sem si pa mislila, da ga imam..

Za kakršnokoli dokoracijo pa mi je zmanjkalo časa in pašto dam vedno v enake krožnike.  Hmm, rojstni dan imam čez pol leta….

ps: moja najljubša(in edina nečakinja) tole dobiš naslednjič, ko prideš.

  • Share/Bookmark

, , , , , , ,

12 komentarjev

Kruh ali žemlja?

Ja ne, res ni vseeno. Kam z žemljami, ki se bodo posušile do večera? Kam s kruhom, ki je že rahlo suh? Zelo rada imam kruh, kakršenkoli…vse dokler še diši po svežem, naslednji dan že malo viham nos. Naslednji naslednji dan pa, hkm, že ne gre več. Jaz vsaj priznam. Priznam pa tudi da ostanke kruha posušimo in ga dobijo kokoške, v zameno za jajčka :)

Za kruhove cmoke sem imela premalo časa, pa sem zmešala kruhov narastek. Pravzaprav žemeljni narastek. šment, meni se hecno sliši žemeljni.

Torej, žemljice (3 in pol)  sem narezala in prelila z mešanico mleka(2 deci, mogoče malo več)  in dveh jajc, začinjeno s soljo, sveže mletim poprom in mušktanim oreščkom.

V ognjevarno posodo, ki sem jo prej premazala z oljem, sem nadevala žemeljno- kruhovo maso in jo potresla še s svežim belim sirom. Dokaj izdatno, ker mi je okus zelo simpatičen. Sir sem z vilico potisnila med kruhove kocke. Pekač je romal v zelo ogreto pečico za dobre pol ure. Do zlatorumene barve.

Uporabna jed, namesto riža ali krompirja….

V taisto zmes se lahko vmešajo tudi prepražene gobe, ali pa jabolka, rozine in cimet, če komu paše sladko.

ps: od včeraj sem lastnica kuharske knjige iz leta 1946. hvala še enkrat!

  • Share/Bookmark

, , ,

Brez komentarjev

Zelenjavna objava

Jako preprosto in okusno zelenjavno juho s kurkumo naredimo iz:

četrt glave zelja

kolobarja melancana

enega korenčka

dveh manjših krompirjev

ene čebule

dveh strokov česna

sol, poper, majaron, lovor, kurkuma

dve žlici riža

listi mlade špinače, svež petršilj, list žajblja

Vso zelenjavo narežemo na kocke, jo vso naenkrat vržemo v ponev in podušimo na dveh žlicah oljčnega olja, začinimo in zalijemo z manjšo količino vode, dodamo še riž. Ko je vse mehko, oz. kuhano, še dodamo narezan paradižnik, svežo špinačo in petršilj in žajbelj.  Premešamo in pojemo.

Tisti, ki pa le imamo še radi kaj mes(/)nega, si polepšamo zelenjavo z narezano klobasico za žar, ki jo že na samem začetku dodamo z zelenjavo.

Ne pretiravajte s soljo, kurkume pa tudi ne več kot pol čajne žličke, sicer bo že tako rumeno, še bolj rumeno :)

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , ,

Brez komentarjev

Melba

Zgodba o breskvi melba gre nekako takole:

“Peach melba” je nastala zaradi avstralske operne dive Helen Porter Mitchell, s konca 19.stoletja. Njeno umetniško ime je bilo Nellie Melba. Francoski kuhar je bil tako navdušen nad njeno predstavo, da je njej v čast napravil krasno preprosto sladico.

Kombinacija breskve, vanilijevega sladoleda in preliva iz malin te ne pusti ravnodušnega.

Recept zahteva najboljši vanilijev sladoled, kar ga dobite v trgovini, zahteva precejanje malinovega preliva, da se znebite koščic, zahteva kuhanje breskev v vinu, oz. v sladki vodi.

Nujno je imeti zares dober vanilijev sladoled, breskve so dobre iz kompota, prav tako je okej, če imamo maline iz zmrzovalnika. Vse dokler ne bo svežih malin in breskev. Ko sem že pri breskvah…letos bi spet bilo dobro nabavit breskve iz Prvačine. Za najboljši džem in bovlo z njihovim vinom!

V zmiksane maline sem jaz vlila malo enega kapučino likerja, ki ga je okoli novega leta T. pustila pri nas. Dodala sem dve žlici sladkorja v prahu. Po vseh reglcih bi morala še limonin sok, pa sem pozabila…nič hudega.

Polovičke breskev, malinov preliv in sladoled daš na mizo, vsakemu svoj krožnik ali skodelico ali širok kozarec…in vzdihov ni konca.

13.januar je v Ameriki praznik Breskve melba :) šmešn

  • Share/Bookmark

, , , , , ,

3 komentarjev