Objave z Tagi recept

iz te snovi so lahko tudi preste

tiste nemške, ki jih dobite na oktoberfestu poleg piva. ker pa bi moje preste izgledale kot povožena guma, sem jih raje oblikovala v male hlebčke. ta reč je bolj poznana kot bavarsko pecivo. tu je pot zopet odprta domišljiji oblike in posipa. če strica gugla prosite z besedami bavarsko pecivo, dobite zadetkov še in še. če ste vztrajni, naletite še na bagel/se…skratka ni da ni.

danes bom ostala kar pri bavarskem pecivu…za 12 štručk sem porabila :

približno 7o dag bele moke

žličko soli

pol deci olja

polovičko kocke kvasa

žličko rjavega sladkorja

do 3 dl tople vode

za kuhanje testa:

1 liter vode

zavitek sode bikarbone

za peko:

poljuben posip(groba morska sol, mak, semena od a do ž, sir…)

peki papir

iz moke in ostalih stvari sem zamesila testo in ga pustila vzhajat slabe pol ure…do več kot podvojene količine. potem sem ga pregnetla in razdelila na 12 kosov, jih enostavno oblikovala v kepe in še enkrat pustila vzhajat.

hlebčki

medtem sem dala lonec z vodo na štedilnik, ko je zavrelo, sem počasi dodajala sodo…zelo kipeč učinek je, zato počasi. vzhajane hlebčke sem potem sputila v rahlo vrelo vodo, na vsaki strani so plavali po kakšnih 20 sekund. iz vode sem jih jemala s penovko in jih odlagala na pekač, obložen s peki papirjem.

še nepečeni, samo okopani v vodi s sodo in potreseni s semeni

pečica se je medtem že tudi grela do visokih 220°C. preden sem potisnila pekač v pečico, sem hlebčke rahlo zarezala z nožem in potresla z zgoraj omenjenimi potroski.  peklo se je do lepe zlato rjave barve, nekako 15 minut.

se hladijo

malo bolj ohlajeni

izvoli

dejte počakat, da se pecivo popolnoma ohladi, kajti šele takrat je najbolj dobro. brez vseh dodatkov paše k pivu. če hlebčke prerežete, jih lahko namažete s filadelfija sirom, ali uporabite za najboljšejše sendviče po svojem okusu. aham, čist kul je tudi, če štručke pomočite v paradižnikovo solato. eh, solato….sej veste, v tekočino, ki se po določenem času napravi  :)

prerezani, ampak ne za snedviče :)

  • Share/Bookmark

, , ,

7 komentarjev

o eni drugi paradižnikovi omaki

še vedno se preganjamo s paradajzom. omaka, ki smo jo snedli z dvoinpolti, bi bila najbrž zelo primerna tudi za shranek…

in danes se počutim tako, kot bi živela v drugem časovnem pasu. do devetih sem naredila toliko, da bi lahko šla zopet spat. tale vročina mi nič kaj ne ustreza, še za na rumeno strelo ni primerna. sem mejčken na glas razmišljala, da bi šla proti Gorenjski, samo se mi ne izide. ej, pojma nimate kako živčne dela ljudi vroč zrak in potem je vse križemkražem po cesti. jao, zdle sem spomnla….se peljem proti Žički kartuziji in dohitim na ne preveč široki cesti eno teto v petki…cela cesta je bila njena, po moje ni imela dobrega občutka za širino avtomobila. ko dohitiš take si v dilemi, kako in kdaj jih prehitet, če jih sploh prehitet in hkrati paziš na cesto daleč pred sabo…ja itak, da je šla prehitevat kolesarko brez žmigovca in potem se je peljala kar v tisti prehitevalni širini, nasproti pa en tipo s kombijem, ki je moral hočešnočeš zapeljat že na travo. ženska v petki pa še vedno lepo čez sredino vozišča. aa bemomast, dobro da je kartuzija za ovinkom. o tem, da po desetih minutah ni nihče povohal v senčni vrt, pa sploh nimam besed. jajsk, aja….morda pa ne strežejo zunaj. pih, pa sem zopet bencinskemu servisu dala zalužit. tu imajo vsaj tiste kofitugou dobre! tak. nimam nobenih fotk, ejte, ne da se mi :) aja, Gorenjska pa to….sej bi blo mrbit kul, če bi se že ob petih zjutraj direkt na Vršič,al nekam pač v hribe zapeljala, tam počakala do petih popoldan in šla nazaj. mrbit, mrbit pa za vikend, danes sem lepo doma in ob pol sedmih je testo že vzhajalo. pa pol litra kave in liter in pol mineralne.

da nisem malo zašla od paradižnikove poti? okej…

eno šalotko sem naseckala, prav tako štiri stroke česna. oboje sem na olivcu podušila(deset mnut), dodala šest narezanih paradižnikov, posolila, poprala, dodala žličko rjavega sladkorja, žličko strtih koriandrovih semen, dve žlici sojine omake in žličko glassa balsamica. lahko tudi ali pa bi morda bilo celo bolje uporabit balzamični kis.dodala sem tudi žličko tele čilijeve omake. premešala sem in na zmernem ognju pokrito kuhala do, po videzu, svilnate goste omake. od oka eno uro, tu nekje.glejte, vi jo lahko brez greha spasirate, jaz je nisem…

za vmes sem skuhala še home made testenine in spekla dvoinpolte(pač tako, kot se polpeti naredijo, za poziranje pa sem uporabila košček home made kruha. na rezance se je omaka čudovito obesila, potreseno z sveže naribanim parmezanom in ocvirkom faširanca … celo kuhar je pustil na mizi s kruhom pomazan krožnik.

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , , ,

2 komentarjev

drugačne marele

ne me pošiljat nekam, ampak spet bom omenila paradajžnik. in marele. tiste iz hoste. če je kdo tako naštiman kot jaz, potem jih poredko panira. ne smem bit lačna, potem jih uspem povaljat v moki, potopit v jajecu in sfrotirat po drobtinah. marele mislim. ako se zgodi tako kot danes, ko sem ne po svoji krivdi ob gobovo župo, je pa takale solata z na žaru popečenimi marelami edina rešitev.

marele(dežnikarice) sem očistila in klobuke razrezala na štiri dele, s papirnato brisačo sem jih še obrisala, nato pa jih v tisti ponvi, ki ima rebra, popekla kar na suho. saj bi jih na plati, samo ne vem kdo bi jo čistil potem. ali pa električnem žaru, samo je bil predaleč. vmes sem se nekako trudila narezat dva paradajza, ju posolit in rahlo pooljit z olivcem. mi je uspelo. peteršilj sem naseckala, ravno tako česen. na krožniku sem zložila vse to, po vrhu pa potrosila konopljina semena. mimogrede….konopljina semena in olje in te reči….preberte si.

če bi imela še kakšen kos kruha iz prihodnje objave, bi bilo pa itak popolno.

tisto poleg na desni je šetraj, ki ga sušim

...

kruh in zgodba o njem pa naslednjič

  • Share/Bookmark

, , , , , ,

3 komentarjev

na hitro o P juhi

še vedno smo v paradižnikovih vodah. tokrat v jušnih.

zlagala bi se, če bi rekla, da nikoli nisem kupila nobene instant juhe. sem. če že govorimo o okusu, ne o vsebini,  teh juh iz vrečk, so kremne juhe, kot recimo gobova, pa porova in paradižnikova, dobre. okej, za taveliko silo bi jih danes kupila. taveliko silo.

Paradižnikova juha z bazilikinim pestom

da je treba za paradižnikove jedi uporabit zelo zrele plodove, vemo.  da jih je treba osvobodit kože, tudi vemo. enako vseh neužitnih delov. potem pa vsak po svoje naprej….jaz zem za tole juho porabila celih 15 minut, s sprehodom v vrt in nazaj.

očiščene paradižnike sem narezala v lonec, v katerega sem prej zlila nekaj žličk oljčnega olja. ko se mi je zdelo, da bo paradižnika dovolj, sem ga postavila na ogenj, da je počasi zavrelo in vrelo, dokler nisem na hitro naredila še bazilikin pesto(brez česna in parmezana). popražene pinjole sem z baziliko in oljčnim oljem zmlela v pesto. potem je prišel na vrsto zopet paličnjak, ki je paradižnik spasiral v tekoče stanje. samo malo soli in popra še rabi. na krožniku ali v skodelici pa tej juhi naredi dobro družbo žlička pesta, žlička kisle smetane in v moji skodelici še ščep naribanega parmezana. lahko pa v to juho vlijete, če vam je ljubo, smetano za kuhanje, za občutek sitosti še kakšne kruhove kocke, riž ali testenine….če že kaj bolj eksotičnega nimate v mislih.

  • Share/Bookmark

, , , , , , ,

Brez komentarjev

na hitro o mezgi

Že ničkolikokrat sem v svojih objavah omenjala paradižnikovo mezgo, ki jo dela moj oče. Nekaj let jo že kuha, letos pa sem jo tudi sama pripravila po skoraj enakem postopku kot on, le da sem eno opravila prikrojila po svoje. Niti ne toliko po svoje, kot to, da sem skrajšala postopek pasiranja. Ubrala sem enostavnejšo pot pravzaprav.

Iz vrta sem pobrala najbolj in zelo zrele paradižnike (oče jih celo pusti kakšen dan ali dva v košari, da ratajo še bolj mehki) Toliko zreli so, da jih ni treba kopat v vroči vodi za lažje lupljenje. Ker olupit jih je pa treba. Torej, obrezala sem vse grde dele, olupila in ga narezala na kocke. V loncu sem jih še pretlačila s tisto rečjo, ki jo rabim za pire krompir :) Ko je paradižnik zavrel, sem enostavno vzela paličnega prijatelja in zmiksala paradižnik v podobo juhe. Oče se prej brezveze muči s pasirko, ampak on je mal aklih, nima rad tistih semen, ki se v moji mezgi pač vidijo.

Paradižnik sem pustila vreti(občasno bolj, pa spet manj) dve uri, tu in tam premešala. Dodala sem malo soli, sladkorja in mletega popra, ves čas pa se je poleg kuhala vejica zelene. Lahko pa bi dodala peteršilj, morda baziliko, origano, morda rožmarin. Vse to se lahko doda prav na koncu, v vsak kozarček kaj drugega. Kuhano in zgoščeno mezgo sem nalila v manjše kozarce, prelila z žličko olivca, zaprla in to je to. Simpl vam rečem. Pa dobro.

preprosto mezga

  • Share/Bookmark

, ,

10 komentarjev

Polnjene paprike(tudi s piro)

danes ni nobene dodatne zgodbe….ih, verjetno je tko nihče ne pogreša :)

Polnjene paprike ( s puranjim mesom in piro)

6 paprik

pol kg mletega puranjega mesa

2 dl kuhane pire

l čebula

pol bučke

1 korenček

2 stroka česna

1 jajce

peteršilj

sir

oljčno olje

sol, poper

Piro lahko skuhaš že prejšnji dan, sicer to narediš danes, ko jo rabiš. V pol ure je kuhana in zdaj me malo skrbi, zakaj jo “podplat” kuha v ekonom piskru. Pol ure pa ja ni tak grozna izguba časa, saj vmes napraviš vse ostalo….Ej, podplat, če slučajno bereš tole…..

Sesekljaš čebulo, jo s česnom in naribanim korenčkom spražiš na oljčnem olju. Ne sme porjavet, ker je na poti da se zažge…Dodaš puranje meso in pražiš tako dolgo, da je pripravljeno že te meje, da brez bojazni ješ in te ni strah, da bi bilo surovo.

Medtem, ko se meso praži, na kuhano piro nasekljaš peteršilj in naribaš pol bučke. Potem dodaš pripravljeno in malo ohlajeno meso, posoliš in popraš, po potrebi dodaš en razžvrkljan jajc, premešaš in ekola….polniš paprike. Zložiš jih v pekač, potem pa še priliješ ne več kot dva deci vode, v kateri razmešaš žličko olja in žlico pesta iz prejšnje zgodbe.

V vroči pečici jih pečeš slabih 40 minut, potem po vrhu paprik posuješ na kocke narezan sir in pošlješ nazaj, vklopiš žar in pustiš še 10 minut v pečici.

Taisti nadev se lahko uporabi za bučke, paradižnik ali čebulo…za tiste, ki ne marate paprik.

Meni Je Dobro!

ps: hehe, sej sploh ne dela tak švoh fotk moj žepni fotkič.

  • Share/Bookmark

, , , , ,

4 komentarjev

Afelia

Afelia.

Jed iz Cipra.

Recept iz knjige mediteranskih okusov.

Fotke moje.tudi zadnja.

potrebuješ:

pol kile svinjskega mesa

4 žličke koriandrovih semen, ki jih stolčeš v možnarju ali zmelješ v mlinčku

3 manjše čebule

3 deci rdečega vina

sol, poper, žličko sladkorja, oljčno olje in dve posodi. eno za zunaj, eno za noter.

svež koriander

Po pripovedovanju je afelia najboljša, če meso odleži s suho marinado najmanj štiri ure. V knjigi piše ne več kot štiri ure. Kakorkoli, iz lastne izkušnje povem, da je slabih 20 minut zadovoljivo.

Meso od pujsa narežeš na kocke(manjše kot za običajen golaž) in vanj vtreš mešanico zdrobljenega koriandra, soli, sladkorja in popra.

Olupiš čebulo in jo narežeš na kolobarje. Pripraviš še ponev, olje in vino. Ko se ti bo zdelo, da je mariniranja dovolj, daš na plato ponev z dvema žlicama olja, segreješ in na hitro popečeš svinjske koščke. (beri: koščke svinjine)

Meso prebukiraš v eno ognjevarno posodo, na prejšnji ponvi pa zopet na vročem olju podušiš čebulne kolobarje, posoliš, poraš in zaliješ z vinom. Ko bo vinska čebula zavrela, jo preliješ na meso, ki se nahaja v posodi za notranjo uporabo.

Aha, pečico pa že prej enkrat nastaviš  med 180 in 200 stopinjami, posodo z mesom pokriješ! in ko mine ena ura, pogledaš kaj se je zgodilo s posodo v pečici. Ne s posodo, ampak z mesom. Nujno preveri mehkobo, če je mehko, pusti še kakšnih 10 minut odrto posodo v pečici. če ni, pokrij nazaj in čez čas ponovi postopek.

No, namenoma nisem fotkala gotove jedi. Tale fotka spodaj je iz knjige mediteranskih okusov in je živi primer, kako spedenajo fotke, zarad katerih se ti cedijo sline. Ne verjemi vsemu, kar vidiš, čeprav je bolje verjeti očem kakor ušesom. Če greste iskat fotke afelie, boste naleteli na točno takšne, kakršna afelia pride na krožnik. Se pravi, meso postane temno. Kako tudi ne, saj se kuha v rdečem vinu. Je pa sila okusno in malce drugače, kakor smo mogoče vajeni. Izreden okus naredi ta velika količina koriandra. Zelo priporočam temeljito mletje, da ni kasneje lovljenja lupinic po kotičkih ust.

In kaj še? Če se hočete pohecat, ko vas kdo vpraša iz katerega mesa je ta jed, lahko mirne duše rečete da je divjačina :)

Za moj okus zelo dobro, ker imam rada čebulo in rdeče vino in zadnje čase vedno bolj tudi koriander. Plus, zaradi katerega bo še na sporedu tole, je enostavna priprava, malo sestavin in te so večinoma vedno pri roki.

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , ,

2 komentarjev

O enih ribjih grižljajih

Mogoče res izgleda ceneno in neugledno tale osličev file, vendar je po okusu, ki ga zaznajo moje brbončice, daleč pred vitkim somom. Je in ni naključje, da na postni petek pečem tega siromaka. Pač je petek in pa zaluštalo se mi ga je. Cvrtja ne maram, res je da mi tu in tam zapaše, najmanj mi je pa do ocvrte ribe. Največkrat pa ribe! pečemo zunaj, v kaminu, na rešetkah nad ognjem. Fileti so pravzaprav izhod v sili.

Osličev file na žaru

Medtem ko, osličevi ali katerikoli drugi fileti, počivajo posoljeni, rahlo potroseni z domačim suhim čilijem, pokapljani z limono in oljčnim oljem ter posuti  z enim zdrobljnim lovorjevim listom, lahko napraviš pomako. Jaz sem jo iz kisle smetane, narezanega česna in dvema lističoma sveže mete.

Na očetovem vrtu sem poleg mete smuknila tudi drobnjak.. Šnitloh po domače.  Drobnjak za osvežit ribje grižljaje, meto pa za v kislo smetano.

Za ponarejene piknike, ki so predvsem zimskega značaja, najraje vzamem električni žar. Kosi mesa, ribe in zelenjave se prav lepo pečejo na njem, naredijo se tiste seksi rjave ali temno rjave proge…itd…No, poceni ni zaradi porabe elektrike, sicer pa je kul reč to.  Zunanji kamin je le zunanji.

Ja no, to je že skoraj vse….na vročo ploščo počiš marinirane filete (filete ali fileje?!  -  bom vprašala človeka, ki bo tole vedel iz prve, po tisti največji knjigi v naši bajti se mi ne da zdajle brskat ) , nekaj minut pečeš po eni, naslednjih nekaj minut pa po drugi strani.  Vmes pokapljaš z oljčnim oljem, da je bolj zaftig. Dio mio, same domače besede.

Čisto konec je, ko (če) imaš še hudo poletno solato poleg. Ne, nisem je imela. A pa vsaj paradajz :) Bil je še kruh, spet ne najboljša izbira….Najboljše je, če se poje takoj, ko je pripravljeno, sicer zna nastat podplat.

Nekatera copranja mi gredo odlično od rok, nisem pa znala nacoprat rib za celo naše selo, tud iz štepiha, na katerem smo sedeli,  ni hotlo priteči nič drugega kot voda.

Pa dobr se mejte čez praznike …

  • Share/Bookmark

, , , , , , , ,

4 komentarjev

Fuži ali Vale je djala…

…neprecenljivo.

Petek popoldan. Že zjutraj  sem sama pri sebi, ko sem utišala bujenje, rekla hvalabogudajepetek. Vsake toliko naša služba res poskrbi, da si po koncu šihta kot izžeta, in po vrhu vsega še iztrošena goba. Brez energije, da se ti še domov ne ljubi peljat. Najraje bi kar tam za vogalom, pri Metropolu, obsedela z enim najbolj hladnim pivom v vrčku. Btw, ja…dobro pivo imajo tam, pri Metropolu. Nekako ob pol štirih popoldan nimam družbe za vrčke, naše babe itak, razen vrhovne šefle, ne pijejo piva, trije moški predstavniki pa tečejo domov. Evo, pa mi ne ostane drugega kot da še sama grem, se potem vrnem v trgovino, nakupim reči za čez vikend, moko in jajca in seveda pivo.

Že zadnjič sem rekla, da je prava sprostitev gnetenje testa. Morala sem preverit, če ta ugotovitev še vedno drži. Mja, drži, če si ne nakoplješ preveč gnetenja. Pa da ni vse tako rezančno obarvano, sem se odločila pripravit  fuže. Fuži so istrske testenine. In danes bi dala še kakšen euro za tartufe ali vsaj šparglje. Divje se razume. To dvoje v očetovem rastlinjaku zaenkrat še ne uspeva, raste pa rukola, pa petršilj, o kakšni drugi zeleni rastlini pa drugič…Pinjole rastejo v trgovini in oljčno olje tudi…pa tudi parmezan.

Zgodba o testeninah

Šment, kupila sem posebno rumena jajca za posebno rumene fuže. Daj no, meni se ne zdi da so posebno rumeni ratali. Skratka, da skratim priću.. Naredila sem testo iz pol kile moke, treh posebno rumenih jajc, dveh žlic olja. Malo drugače od zadnjikrat, ampak tudi tako je dobro. Testo sem razvaljala v trakove s pomočjo strojčka, potem pa sem naredila kvadratke, okej ene večje ene manjše, ampak lepši so vsekakor manjši. Te kvadratke testa sem ovijala okoli kuhalnice(naslednjič moram staknit nekje tanjšo kuhlo, v predalu imam namreč samo eno!), jih na robu stisnila skupaj, da se sprime testo. Nekako nisem verjela, da pri kuhanju ne bodo razpadli, zato sem jih eno pest takoj skuhala in jeeees, fuži so pridno ostali skupaj, pa sem tudi jaz pridno nadaljevala zvijanje. Pošteno me je bolel hrbet, za katerim so za mizo sedeli in ugotavljali kako izredno dobri so fuži. O podrobnostih pa na tem mestu ne bom :) Ampak vse skupaj je sila prijazno zvenelo.

Zrolala sem vse. Odprla sem pivo in bila neizmerno zadovoljna.

Zgodba o pestu

Če bi imela tartufe in šparglje, bi nadaljevanje bilo drugačno, tako bo pa zeleno. Rukolo in petršilj sem oprala in osušila in ju v multipraktiku zmlela. Če bi imela možnar, bi to počela v njem. Vrečico pinjol sem popražila v suhi ponvi in jih zmlela. Potem sem zeleno zmes dala nazaj v multipraktik in dodajala pinjole, oljčno olje in sol. Prav na koncu pa še doma nariban parmezan..

Fuže, ali katerekoli druge testenine skuhaš ter nujno prihraniš kakšen deci, ali raje dva, testeninske vode. Fuže vrneš nazaj v pisker, dodaš pripravljen pesto, premešaš, po potrebi dodaš tisto prihranjeno vodo. Na mizi pripraviš še parmezan, ker se najdejo tudi ekstremni parmezanoljubci.

PS: a sem še omenjala službo? Nisem…torej kakršnakoli druga dejavnost zelo pomaga pri pozabljanju na nov zakon o nekem preprečevanju in o tem kako po pol ure visim na telefonu in pomagam uporabnikom. tisti, ki delate na help deskih me mogoče razumete. Fuži so bili pa super fajni in nikakor nisem odkrila nobene nove tople vode, je pa ful fajni občutek, ker sem jih delala prvič in so iz prve uspeli  in ja in bla :)

ps: nekako mi je žal da “Trgovinica pri srečni roki” že obstaja…tam se je dobilo tudi tisto, kar v ostalih trgovinah že desetletje niso več imeli…

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , ,

8 komentarjev

Nimam ideje za naslov ali Domače testenine

Odlična sprostitev po zoprnem tednu v službi, je gnetenje testa. Za domače testenine. Vzameš moko in če imaš dober augenmas, čez prst oceniš koliko jajc rabiš. Če tega nimaš, stehtaš in na vsakih 10 dekagramov moke vzameš en jajc. Na pult streseš moko, v njo napraviš jamico, vanjo pa ubiješ jajca, potem pa mešaš, zmešaš in na koncu vsaj 15 minut gneteš. Idealno za utrjevanje mišic in pozabljanje številk, ki mi gredo že pošteno na živce. Ampak res gneteš, ker mora testo biti lepo prožno. V kepi ga pustiš počivat dokler ne pospraviš in obrišeš kuhinjeskega pulta, lahko pa tudi dlje.

pirina moka in jajce

tista ena rdeča pikica v testu je posušen cvet žafranike

ne najbolj posrečeno poziranje rezancev

Testo razdeliš na več delov, le te z valjarjem ali strojčkom razvaljaš in razrežeš in to je to.  Prava zabava se ti obeta, če iz testa napraviš domače raviole ali kakšne druge polnjene testenine.

Rezance daš kuhat v osoljen krop(kot da tega še ne veš), potem jih pa vržeš v ponev z omako. Po želji jo napraviš, lahko pa tudi takole:

Domači pirini rezanci s češnjevcem, porom in suhimi gobami

Za omako rabiš pol pora, skodelico češnjevih paradajžnikov, ki jih razrežeš na četrtine, pest suhih gob, ki jih prej namakaš v vodi vsaj pol ure, oljčno olje in na kocke narezan pršut. Ali kaj drugega od suhomesnatega izbora, ali pa sploh nič.  Ne pozabi na goro parmezana, ali katerega drugega trdega sira, ki ga naribaš doma.

rdeče

posušene hobe

vsebina ponve

V ponvi rahlo segreješ oljčno olje, popražiš pršut, dodaš por in namočene gobe(sveže so še boljše), po nekaj minutah mešanja dodaš češnjeve četrtine, malo pokuhaš in je gotovo.  Kuhane testenine predevaš v ponev, premešaš, priliješ še nekaj vode od testenin, počakaš da se spoji eno z drugim in ekola, pašta je gotova. Za spremembo ne rabiš nobenih začimb ali dišavnic, ker so okusi že sami po sebi zadostni.

pašta na krožniku. ja, prav vedno dam testenine v ta krožnik z oranžnim robom :)

tik preden je šlo do želodčkov

Jaz sem delala iz pirine moke. Zdaj grem pa kuhat kosilo :)

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , , ,

3 komentarjev