Objave z Tagi rdeča redkev

O srečanjih in mozzarelli kar tako

Tele tri tedne nismo nič jedli, nikamor šli, nič delali…Vmes sem srečala Marino Cvetajevo. Ampak en dan prepozno! V Ljubljani se je namreč tisti prejšnji dan odigral Vampir.

Takšna in drugačna srečanja mi seveda prinese radio…. da ne bo kakšnega dvoma, da se srečujem s pokojnimi dušami…

A se je sploh kaj omembe vrednega zgodilo? Majkemi, da ne. Razen, razen, pazi…skoraj vsak dan hitro prehodim/o/va  45 minut. Napredek! Sama seb se dopadem. Ah, tekla pa ne bom. Če hočem kam hitro, je pa ja bolj enostavno se vsedit na motor :) Ja, pa se je! Slišala ena lepših novic o zdravju v tem letu…

Sanjam že o domačem paradajžniku. Ker ga še ni, vzamem tistega iz trgovine in ga narežem na slajzice. V hladilniku najdem mozzarello, jo prav tako narežem na rezine. Tale je daleč najboljša, kar sem jih jedla, kremasta, a ravno prav kompaktna…(menda ja smetarji še niso odpeljali smeti-da vem za naslednjič kaj kupit)

Rdečo redkvico postavim ob rob, par žajbljevih listov narežem na trakce, prav tako špinačo in ju potresem po rdeče beli kombinaciji. Prekapljam z olivcem, prav tako redkvico. Na njo pa še par kapljic balzamičnega kisa.

To je to. Medtem, ko se na električnem žaru(o njem kdaj drugič več) peče T bone (vsa umetnost predpriprave je že v rokah mesarjev, doma ga samo primerno in željeno opečemo), žal zmanjka zelenjave in mladega domačega krompirčka, ki sem ga spekla na olivnem olju, na koncu pa še posula s parmezanom in še dve minuti zelo na vročem zapekla. Kot hrustljava skušnjava je. Vse dokler se ne ohladi.

Kombinacija okusa žajblja in mozzarelle je naravnost božanska.

Ostalih pristnih dokazov ni, ker sem imela enmal mastne roke :)

So recepti, ki imajo svoje zgodbe in so zgodbe, ki imajo svoje recepte

  • Share/Bookmark

, , , ,

5 komentarjev