Objave z Tagi pražene pinjole

na hitro o P juhi

še vedno smo v paradižnikovih vodah. tokrat v jušnih.

zlagala bi se, če bi rekla, da nikoli nisem kupila nobene instant juhe. sem. če že govorimo o okusu, ne o vsebini,  teh juh iz vrečk, so kremne juhe, kot recimo gobova, pa porova in paradižnikova, dobre. okej, za taveliko silo bi jih danes kupila. taveliko silo.

Paradižnikova juha z bazilikinim pestom

da je treba za paradižnikove jedi uporabit zelo zrele plodove, vemo.  da jih je treba osvobodit kože, tudi vemo. enako vseh neužitnih delov. potem pa vsak po svoje naprej….jaz zem za tole juho porabila celih 15 minut, s sprehodom v vrt in nazaj.

očiščene paradižnike sem narezala v lonec, v katerega sem prej zlila nekaj žličk oljčnega olja. ko se mi je zdelo, da bo paradižnika dovolj, sem ga postavila na ogenj, da je počasi zavrelo in vrelo, dokler nisem na hitro naredila še bazilikin pesto(brez česna in parmezana). popražene pinjole sem z baziliko in oljčnim oljem zmlela v pesto. potem je prišel na vrsto zopet paličnjak, ki je paradižnik spasiral v tekoče stanje. samo malo soli in popra še rabi. na krožniku ali v skodelici pa tej juhi naredi dobro družbo žlička pesta, žlička kisle smetane in v moji skodelici še ščep naribanega parmezana. lahko pa v to juho vlijete, če vam je ljubo, smetano za kuhanje, za občutek sitosti še kakšne kruhove kocke, riž ali testenine….če že kaj bolj eksotičnega nimate v mislih.

  • Share/Bookmark

, , , , , , ,

Brez komentarjev

o raviolih in mrazu sredi poletja

ko zapnem, zapnem na polno. tako nekako bi zvenela pripomba, če bi bila izrečena na glas. en čuden gemišt je bil tale vikend, vključno s petkom. oddala sem metulje iz prejšnje objave in počakala celo na obrok po mojem kosilu. ha, metulje sem jedla iz skodelice za belo kavo :)

ne spomnim se nedelje, da bi za kosilo na mizo dala testenine. običajno so krompirji in riži v vseh možnih oblikah po krožnikih. poleg kakšnega kosa mesa. tokrat še naš deda ni imel goveje župe, nekaj ponarejenega smo jedli. niti mesa nismo premogli :)  glede na ohladitev zunaj, bi prižgana pečica prav nič ne škodila. od 12 do 14 črtic je doseglo živo srebro na termometru.

bili so pa dobri. ravioli. z sirovim nadevom. nekaj zbrinca in nekega drugega sira, ki se je posušil do idealne trdote, sem naribala in primešala eno jajce. s tem nadevom sem kasneje z žličko delala kupčke na razvaljan trak testa. pokrila sem ga z drugim in naredila kroge s kozarcem. z vilico sem potlačila robove, da se pri kuhanju ne bi sir pocedil ven. ker me včasih mine potrpljenje, sem kozarec nadomestila kar z nožem in ravioli so bili tudi pravokotni :)   mejčkeno se mi je mudilo, zelo se namreč držim ure nedeljskih kosil.

ko so testenine napolnjene, lahko mirno počakajo, da jih skuhamo. jaz sem, preden sem jih skuhala, pripravila še omako zanje. na vrtu je paradajžnika toliko, da se sprašujem na kakšne načine vse ga bova, poleg kečapa po očetovo, še shranila.  za omako sem na oljčno olje vrgla za žlico šetraja in pest pinjol. ko so zadišale in se obarvale, sem zrezala samo en ogromen in zelo zrel olupljen paradajžnik. posolila in poprala in pustila kuhljati slabih deset minut. slike kako zgleda jed na krožniku nimam. verjemi na besedo, da je bilo dobro. prav na koncu, ko sem elektriko že izklopila, sem dodala še nekaj kock mehkega sira s plesnijo.

okej okej, dost je zdej tega paštastega objavljanja!

nariban zbrinc in jajce

trak rezančnega testa z sirovim nadevom

raviol preden je bil stisnjen ob pult

levo pinjole in šetraj. desno gotova omaka

če se kakšna stvar, ki je bila še včeraj vroča, danes ohladi, kljub ponovnemu ogrevanju ne more doseči tistega prvega, pravega okusa.  in kaj ima to veze z ravioli? nobene! tako kot ne vroča juha, ki je ne moreš pojest direkt iz piskra. pač počakaš, da se malenkost ohladi in jo s previdnostjo nosiš v usta.

 

 

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , ,

4 komentarjev