Pozdravljeni, jaz sem Peter. Peter Šilj….

Nekoč sem imela priliko spoznat človeka s tem imenom in priimkom. Ne verjamete? Sej ni treba   Prijazen gospod. Morda, morda se mi je pa sanjalo, ampak te dni sem pogosto mislila nanj. Res. Kupila sem ga za celega 0,46 eura. Zelenih stebel za prav lep šopek. Korenino sem pa dobila iz druge roke.

Tole je zopet ena od kremnih zelenjavnih juh, ki so pripravljene zelo hitro. In zelooo je okusna.

Peteršiljeva kremna juha s praženimi pinjolami in slanino( za štiri ljubitelje tovrstnih juh)

1 petršiljeva korenina

1 manjši krompir

1 manjša čebula, zelo primerna je šalotka

malo oljčnega olja

osem stebel peteršilja

1 l vode ali še boljše piščančje osnove

sol, poper, ščep muškatnega oreščka

štiri žlice pinjol

štiri žlice narezane hamburške slanine

“Listi peteršilja so eden najbogatejših naravnih virov močnega antioksidanta, C vitamina. Najbolje ga je uporabljati svežega, ker s kuhanjem in zamrzovanjem izgublja koristne sestavine, s sušenjem pa izgublja aromatičnost.”

V piskru, kjer bomo pripravili juho, ogrejemo oljčno olje, nanj vržemo narezano čebulo, nakockan olupljen krompir in narezano korenino peteršilja. Za izrazitejši okus lahko brez skrbi vzamemo dva korena. Premešamo, malo popražimo in zalijemo z jušno osnovo. Če je nimamo, je malo manj dobra voda, dobra pa je. Naj pa bo topla. Vse se naj kuha do mehkega, oz. kuhanega.  Odstavimo. Dodamo oprane osmukane peteršiljeve liste…če bo kakšno steblo padlo noter, nič zato. S paličnim mešalnikom spasiramo do kremastega stanja. Ne kuhamo več, ker gre potem vsa  vitaminska vojska žvižgat z raki. Če se vam zdi, da je precej gosto, dodajte še malo tekočine.

Pinjole sesekjamo, slanino narežemo in v zelo ogreti teflonski posodi oboje popražimo. Ko postanejo pinjole lepe temno rjave barve, a ne zažgane, slanina lepo upognjena pod rdečkasto barvo, je pika na i gotova. S tem in žličko kisle smetane ponudimo peteršiljevo juho.

“V Evropi so s peteršiljem v srednjem veku povezovali praznoverne običaje in predstave. Ker seme vzklije po daljšem času, so menili, da potuje sedemkrat do vraga in nazaj, preden začne rasti, pa še tedaj se pokaže zelenje le tedaj, če ga je posadil poštenjak.”

ps: dokler človek česa ne poskusi, ne more vedet kakšnega okusa je.