Objave z Tagi peteršilj

Fuži ali Vale je djala…

…neprecenljivo.

Petek popoldan. Že zjutraj  sem sama pri sebi, ko sem utišala bujenje, rekla hvalabogudajepetek. Vsake toliko naša služba res poskrbi, da si po koncu šihta kot izžeta, in po vrhu vsega še iztrošena goba. Brez energije, da se ti še domov ne ljubi peljat. Najraje bi kar tam za vogalom, pri Metropolu, obsedela z enim najbolj hladnim pivom v vrčku. Btw, ja…dobro pivo imajo tam, pri Metropolu. Nekako ob pol štirih popoldan nimam družbe za vrčke, naše babe itak, razen vrhovne šefle, ne pijejo piva, trije moški predstavniki pa tečejo domov. Evo, pa mi ne ostane drugega kot da še sama grem, se potem vrnem v trgovino, nakupim reči za čez vikend, moko in jajca in seveda pivo.

Že zadnjič sem rekla, da je prava sprostitev gnetenje testa. Morala sem preverit, če ta ugotovitev še vedno drži. Mja, drži, če si ne nakoplješ preveč gnetenja. Pa da ni vse tako rezančno obarvano, sem se odločila pripravit  fuže. Fuži so istrske testenine. In danes bi dala še kakšen euro za tartufe ali vsaj šparglje. Divje se razume. To dvoje v očetovem rastlinjaku zaenkrat še ne uspeva, raste pa rukola, pa petršilj, o kakšni drugi zeleni rastlini pa drugič…Pinjole rastejo v trgovini in oljčno olje tudi…pa tudi parmezan.

Zgodba o testeninah

Šment, kupila sem posebno rumena jajca za posebno rumene fuže. Daj no, meni se ne zdi da so posebno rumeni ratali. Skratka, da skratim priću.. Naredila sem testo iz pol kile moke, treh posebno rumenih jajc, dveh žlic olja. Malo drugače od zadnjikrat, ampak tudi tako je dobro. Testo sem razvaljala v trakove s pomočjo strojčka, potem pa sem naredila kvadratke, okej ene večje ene manjše, ampak lepši so vsekakor manjši. Te kvadratke testa sem ovijala okoli kuhalnice(naslednjič moram staknit nekje tanjšo kuhlo, v predalu imam namreč samo eno!), jih na robu stisnila skupaj, da se sprime testo. Nekako nisem verjela, da pri kuhanju ne bodo razpadli, zato sem jih eno pest takoj skuhala in jeeees, fuži so pridno ostali skupaj, pa sem tudi jaz pridno nadaljevala zvijanje. Pošteno me je bolel hrbet, za katerim so za mizo sedeli in ugotavljali kako izredno dobri so fuži. O podrobnostih pa na tem mestu ne bom :) Ampak vse skupaj je sila prijazno zvenelo.

Zrolala sem vse. Odprla sem pivo in bila neizmerno zadovoljna.

Zgodba o pestu

Če bi imela tartufe in šparglje, bi nadaljevanje bilo drugačno, tako bo pa zeleno. Rukolo in petršilj sem oprala in osušila in ju v multipraktiku zmlela. Če bi imela možnar, bi to počela v njem. Vrečico pinjol sem popražila v suhi ponvi in jih zmlela. Potem sem zeleno zmes dala nazaj v multipraktik in dodajala pinjole, oljčno olje in sol. Prav na koncu pa še doma nariban parmezan..

Fuže, ali katerekoli druge testenine skuhaš ter nujno prihraniš kakšen deci, ali raje dva, testeninske vode. Fuže vrneš nazaj v pisker, dodaš pripravljen pesto, premešaš, po potrebi dodaš tisto prihranjeno vodo. Na mizi pripraviš še parmezan, ker se najdejo tudi ekstremni parmezanoljubci.

PS: a sem še omenjala službo? Nisem…torej kakršnakoli druga dejavnost zelo pomaga pri pozabljanju na nov zakon o nekem preprečevanju in o tem kako po pol ure visim na telefonu in pomagam uporabnikom. tisti, ki delate na help deskih me mogoče razumete. Fuži so bili pa super fajni in nikakor nisem odkrila nobene nove tople vode, je pa ful fajni občutek, ker sem jih delala prvič in so iz prve uspeli  in ja in bla :)

ps: nekako mi je žal da “Trgovinica pri srečni roki” že obstaja…tam se je dobilo tudi tisto, kar v ostalih trgovinah že desetletje niso več imeli…

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , ,

8 komentarjev

Riževa objava

za lažje branje brez očal, klikni zgoraj desno na veliki A. in ker danes nič ne šimfam, teksta ni treba preskakovat.

Hjo, danes sem cvrla po zelo dolgem času….pa ne dunajčana ali piške. Riž sem ovila v plašček drobtin in sezama, jajčke in moke…okej okej, obratni vrstni red plasti je.  Riževe kroglice sem delala prvič, niti jih še nisem jedla in danes sem jih šla delat zaradi izrabe časa.

Ocvrte riževe kroglice s sirom in peteršiljem

Za pet oseb (ja, ob nedeljah nas je za mizo pet velikih in en mali piškotek) rabimo:

skodelico riža

2 jajci

veliko sesekljanega peteršilja

na kocke narezan sir

začimbe: sol, bazilika, poper

za drobtinast plašč: moka, jajce, drobtine in sezam

in olje za cvrtje

Riž v osoljeni vodi, z dodatkom suhe bazilike, skuhamo.  Stresemo v drugo posodo in ohladimo. Pripravimo si dve jajci, ki ju stepemo in malo osolimo, peteršilj sesekljamo in sir narežemo na kocke. Zakaj? Zato, ker ga bomo kasneje potisnili v riževe kroglice. Vse, razen sira vmešamo v ohlajen riž, z mokrimi dlanmi izdelamo kroglice in v vsako potisnemo kocko sira in še enkrat oblikujemo v kroglico. Kasneje jih povaljamo v moki, jajcu in drobtinah, v katere pomešamo sezamova semena.

V vročem olju ocvremo kroglice, ocvrte odlagamo na papirnate brisače.

..

.omakca.

Da pa ne boste jedli samih kuglc, je malce suho, napravite poleg kakšno omakco. Jaz sem jo iz rdeče čebule, kuhanega pršuta(narezanega na kocke), kaper in koruze. Zalito z zelo malo tekočine in potem zgoščeno z moko tapioka.

..

..

..

.

Tudi hladne so za pojest.

  • Share/Bookmark

, , , , , , , ,

4 komentarjev

Zelenjavna objava

Jako preprosto in okusno zelenjavno juho s kurkumo naredimo iz:

četrt glave zelja

kolobarja melancana

enega korenčka

dveh manjših krompirjev

ene čebule

dveh strokov česna

sol, poper, majaron, lovor, kurkuma

dve žlici riža

listi mlade špinače, svež petršilj, list žajblja

Vso zelenjavo narežemo na kocke, jo vso naenkrat vržemo v ponev in podušimo na dveh žlicah oljčnega olja, začinimo in zalijemo z manjšo količino vode, dodamo še riž. Ko je vse mehko, oz. kuhano, še dodamo narezan paradižnik, svežo špinačo in petršilj in žajbelj.  Premešamo in pojemo.

Tisti, ki pa le imamo še radi kaj mes(/)nega, si polepšamo zelenjavo z narezano klobasico za žar, ki jo že na samem začetku dodamo z zelenjavo.

Ne pretiravajte s soljo, kurkume pa tudi ne več kot pol čajne žličke, sicer bo že tako rumeno, še bolj rumeno :)

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , ,

Brez komentarjev

Riž in ota

V riž, ki je začinjen z malo curryja, soli in žafranike,  potunkaš škampe, pokrito dušiš, malo pred koncem ozeleniš z mladim peteršiljem in tremi žličkami čemaža iz neke druge zgodbe, enim listom žajbla, potreseš z naribanim sirom če želiš seveda, pokriješ nazaj, da se sir stopi in rižota je gotova. Na pogled se okusi malo tepejo, ampak gre skozi.

  • Share/Bookmark

, , , , , , ,

4 komentarjev

Zeleno. again

V dvajsetih minutah lahko na mizo daš njamišebiteta zelene rezance z repki kozic. Ali pa škampov. Ali morskih sadežev. Ali mešanico vsega.

Škampovi repki v smetanovi omaki s peteršiljem (za štiri, ali pa za tri ful lačne)

30 dag repkov

1 večja čebula

2 strroka česna

1 dl belega vina

2 žlici limoninega soka

2,5 dl sladke smetane

sir dorblue

sol, sveže mlet poper

peteršilj

V ponev nakapljamo par žlic oljčnega olja, narezano čebulo in sesekljan česen. Ko postekleni zalijemo z vinom in pokuhamo skoraj do suhega, prilijemo sladko smetano, solimo in popramo. Prilijemo limonin sok in dodamo izbrane morske zadeve. Počasi naj zavre in prav tako počasi se naj kuha še slabih deset minut. Če imamo dorblue ali kakšen drug sir s plesnijo, ga nadrobimo v omako, sicer pa ni nič narobe, če ga ni.

Prav na koncu dodamo sesekljan peteršilj in pa kuhane zelene rezance. V posodi vse skupaj par minutk pustimo, da se okusi spoznajo med seboj.

rezanci

Jaz zadnje čase hrano zelo malo solim. Kar delam z morskimi ribami ali temi sadeži, pa skorajda ne uporabljam soli. Če komu ni dovolj slano, pač dosoli sproti. Z morsko soljo.

Dodatno pa še “polimonajte” testenine, odličen okus napravi! Pa tole je ena od tistih jedi, ki ne zahteva drugih začimb kot sol in poper.

ps: fotkica je iz lanskega dopusta. od včeraj, ko smo z naj nečakom in nečakinjo (saj vemo kdo in kaj sta) jedli za pozno kosilo tole, bi lahko pofotkala le prazne, polizane krožnike :)

ps2: vsak lahko po svoje izbira, ali bo tako ali kako drugače napravil in pripravil določeno jed. In navsezadnje tudi pojedel, z vsemi odvečnimi besedami vred.

  • Share/Bookmark

, , , , , ,

2 komentarjev

Peter Šilj

Pozdravljeni, jaz sem Peter. Peter Šilj….

Nekoč sem imela priliko spoznat človeka s tem imenom in priimkom. Ne verjamete? Sej ni treba :)   Prijazen gospod. Morda, morda se mi je pa sanjalo, ampak te dni sem pogosto mislila nanj. Res. Kupila sem ga za celega 0,46 eura. Zelenih stebel za prav lep šopek. Korenino sem pa dobila iz druge roke.

Tole je zopet ena od kremnih zelenjavnih juh, ki so pripravljene zelo hitro. In zelooo je okusna.

Peteršiljeva kremna juha s praženimi pinjolami in slanino( za štiri ljubitelje tovrstnih juh)

1 petršiljeva korenina

1 manjši krompir

1 manjša čebula, zelo primerna je šalotka

malo oljčnega olja

osem stebel peteršilja

1 l vode ali še boljše piščančje osnove

sol, poper, ščep muškatnega oreščka

štiri žlice pinjol

štiri žlice narezane hamburške slanine

Listi peteršilja so eden najbogatejših naravnih virov močnega antioksidanta, C vitamina. Najbolje ga je uporabljati svežega, ker s kuhanjem in zamrzovanjem izgublja koristne sestavine, s sušenjem pa izgublja aromatičnost.”

V piskru, kjer bomo pripravili juho, ogrejemo oljčno olje, nanj vržemo narezano čebulo, nakockan olupljen krompir in narezano korenino peteršilja. Za izrazitejši okus lahko brez skrbi vzamemo dva korena. Premešamo, malo popražimo in zalijemo z jušno osnovo. Če je nimamo, je malo manj dobra voda, dobra pa je. Naj pa bo topla. Vse se naj kuha do mehkega, oz. kuhanega.  Odstavimo. Dodamo oprane osmukane peteršiljeve liste…če bo kakšno steblo padlo noter, nič zato. S paličnim mešalnikom spasiramo do kremastega stanja. Ne kuhamo več, ker gre potem vsa  vitaminska vojska žvižgat z raki. Če se vam zdi, da je precej gosto, dodajte še malo tekočine.

Pinjole sesekjamo, slanino narežemo in v zelo ogreti teflonski posodi oboje popražimo. Ko postanejo pinjole lepe temno rjave barve, a ne zažgane, slanina lepo upognjena pod rdečkasto barvo, je pika na i gotova. S tem in žličko kisle smetane ponudimo peteršiljevo juho.

V Evropi so s peteršiljem v srednjem veku povezovali praznoverne običaje in predstave. Ker seme vzklije po daljšem času, so menili, da potuje sedemkrat do vraga in nazaj, preden začne rasti, pa še tedaj se pokaže zelenje le tedaj, če ga je posadil poštenjak.”

ps: dokler človek česa ne poskusi, ne more vedet kakšnega okusa je.

  • Share/Bookmark

, , , , ,

4 komentarjev