Objave z Tagi pesto z rukolo

Fuži ali Vale je djala…

…neprecenljivo.

Petek popoldan. Že zjutraj  sem sama pri sebi, ko sem utišala bujenje, rekla hvalabogudajepetek. Vsake toliko naša služba res poskrbi, da si po koncu šihta kot izžeta, in po vrhu vsega še iztrošena goba. Brez energije, da se ti še domov ne ljubi peljat. Najraje bi kar tam za vogalom, pri Metropolu, obsedela z enim najbolj hladnim pivom v vrčku. Btw, ja…dobro pivo imajo tam, pri Metropolu. Nekako ob pol štirih popoldan nimam družbe za vrčke, naše babe itak, razen vrhovne šefle, ne pijejo piva, trije moški predstavniki pa tečejo domov. Evo, pa mi ne ostane drugega kot da še sama grem, se potem vrnem v trgovino, nakupim reči za čez vikend, moko in jajca in seveda pivo.

Že zadnjič sem rekla, da je prava sprostitev gnetenje testa. Morala sem preverit, če ta ugotovitev še vedno drži. Mja, drži, če si ne nakoplješ preveč gnetenja. Pa da ni vse tako rezančno obarvano, sem se odločila pripravit  fuže. Fuži so istrske testenine. In danes bi dala še kakšen euro za tartufe ali vsaj šparglje. Divje se razume. To dvoje v očetovem rastlinjaku zaenkrat še ne uspeva, raste pa rukola, pa petršilj, o kakšni drugi zeleni rastlini pa drugič…Pinjole rastejo v trgovini in oljčno olje tudi…pa tudi parmezan.

Zgodba o testeninah

Šment, kupila sem posebno rumena jajca za posebno rumene fuže. Daj no, meni se ne zdi da so posebno rumeni ratali. Skratka, da skratim priću.. Naredila sem testo iz pol kile moke, treh posebno rumenih jajc, dveh žlic olja. Malo drugače od zadnjikrat, ampak tudi tako je dobro. Testo sem razvaljala v trakove s pomočjo strojčka, potem pa sem naredila kvadratke, okej ene večje ene manjše, ampak lepši so vsekakor manjši. Te kvadratke testa sem ovijala okoli kuhalnice(naslednjič moram staknit nekje tanjšo kuhlo, v predalu imam namreč samo eno!), jih na robu stisnila skupaj, da se sprime testo. Nekako nisem verjela, da pri kuhanju ne bodo razpadli, zato sem jih eno pest takoj skuhala in jeeees, fuži so pridno ostali skupaj, pa sem tudi jaz pridno nadaljevala zvijanje. Pošteno me je bolel hrbet, za katerim so za mizo sedeli in ugotavljali kako izredno dobri so fuži. O podrobnostih pa na tem mestu ne bom :) Ampak vse skupaj je sila prijazno zvenelo.

Zrolala sem vse. Odprla sem pivo in bila neizmerno zadovoljna.

Zgodba o pestu

Če bi imela tartufe in šparglje, bi nadaljevanje bilo drugačno, tako bo pa zeleno. Rukolo in petršilj sem oprala in osušila in ju v multipraktiku zmlela. Če bi imela možnar, bi to počela v njem. Vrečico pinjol sem popražila v suhi ponvi in jih zmlela. Potem sem zeleno zmes dala nazaj v multipraktik in dodajala pinjole, oljčno olje in sol. Prav na koncu pa še doma nariban parmezan..

Fuže, ali katerekoli druge testenine skuhaš ter nujno prihraniš kakšen deci, ali raje dva, testeninske vode. Fuže vrneš nazaj v pisker, dodaš pripravljen pesto, premešaš, po potrebi dodaš tisto prihranjeno vodo. Na mizi pripraviš še parmezan, ker se najdejo tudi ekstremni parmezanoljubci.

PS: a sem še omenjala službo? Nisem…torej kakršnakoli druga dejavnost zelo pomaga pri pozabljanju na nov zakon o nekem preprečevanju in o tem kako po pol ure visim na telefonu in pomagam uporabnikom. tisti, ki delate na help deskih me mogoče razumete. Fuži so bili pa super fajni in nikakor nisem odkrila nobene nove tople vode, je pa ful fajni občutek, ker sem jih delala prvič in so iz prve uspeli  in ja in bla :)

ps: nekako mi je žal da “Trgovinica pri srečni roki” že obstaja…tam se je dobilo tudi tisto, kar v ostalih trgovinah že desetletje niso več imeli…

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , ,

8 komentarjev