Objave z Tagi paradižnikova omaka

o eni drugi paradižnikovi omaki

še vedno se preganjamo s paradajzom. omaka, ki smo jo snedli z dvoinpolti, bi bila najbrž zelo primerna tudi za shranek…

in danes se počutim tako, kot bi živela v drugem časovnem pasu. do devetih sem naredila toliko, da bi lahko šla zopet spat. tale vročina mi nič kaj ne ustreza, še za na rumeno strelo ni primerna. sem mejčken na glas razmišljala, da bi šla proti Gorenjski, samo se mi ne izide. ej, pojma nimate kako živčne dela ljudi vroč zrak in potem je vse križemkražem po cesti. jao, zdle sem spomnla….se peljem proti Žički kartuziji in dohitim na ne preveč široki cesti eno teto v petki…cela cesta je bila njena, po moje ni imela dobrega občutka za širino avtomobila. ko dohitiš take si v dilemi, kako in kdaj jih prehitet, če jih sploh prehitet in hkrati paziš na cesto daleč pred sabo…ja itak, da je šla prehitevat kolesarko brez žmigovca in potem se je peljala kar v tisti prehitevalni širini, nasproti pa en tipo s kombijem, ki je moral hočešnočeš zapeljat že na travo. ženska v petki pa še vedno lepo čez sredino vozišča. aa bemomast, dobro da je kartuzija za ovinkom. o tem, da po desetih minutah ni nihče povohal v senčni vrt, pa sploh nimam besed. jajsk, aja….morda pa ne strežejo zunaj. pih, pa sem zopet bencinskemu servisu dala zalužit. tu imajo vsaj tiste kofitugou dobre! tak. nimam nobenih fotk, ejte, ne da se mi :) aja, Gorenjska pa to….sej bi blo mrbit kul, če bi se že ob petih zjutraj direkt na Vršič,al nekam pač v hribe zapeljala, tam počakala do petih popoldan in šla nazaj. mrbit, mrbit pa za vikend, danes sem lepo doma in ob pol sedmih je testo že vzhajalo. pa pol litra kave in liter in pol mineralne.

da nisem malo zašla od paradižnikove poti? okej…

eno šalotko sem naseckala, prav tako štiri stroke česna. oboje sem na olivcu podušila(deset mnut), dodala šest narezanih paradižnikov, posolila, poprala, dodala žličko rjavega sladkorja, žličko strtih koriandrovih semen, dve žlici sojine omake in žličko glassa balsamica. lahko tudi ali pa bi morda bilo celo bolje uporabit balzamični kis.dodala sem tudi žličko tele čilijeve omake. premešala sem in na zmernem ognju pokrito kuhala do, po videzu, svilnate goste omake. od oka eno uro, tu nekje.glejte, vi jo lahko brez greha spasirate, jaz je nisem…

za vmes sem skuhala še home made testenine in spekla dvoinpolte(pač tako, kot se polpeti naredijo, za poziranje pa sem uporabila košček home made kruha. na rezance se je omaka čudovito obesila, potreseno z sveže naribanim parmezanom in ocvirkom faširanca … celo kuhar je pustil na mizi s kruhom pomazan krožnik.

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , , ,

2 komentarjev

o raviolih in mrazu sredi poletja

ko zapnem, zapnem na polno. tako nekako bi zvenela pripomba, če bi bila izrečena na glas. en čuden gemišt je bil tale vikend, vključno s petkom. oddala sem metulje iz prejšnje objave in počakala celo na obrok po mojem kosilu. ha, metulje sem jedla iz skodelice za belo kavo :)

ne spomnim se nedelje, da bi za kosilo na mizo dala testenine. običajno so krompirji in riži v vseh možnih oblikah po krožnikih. poleg kakšnega kosa mesa. tokrat še naš deda ni imel goveje župe, nekaj ponarejenega smo jedli. niti mesa nismo premogli :)  glede na ohladitev zunaj, bi prižgana pečica prav nič ne škodila. od 12 do 14 črtic je doseglo živo srebro na termometru.

bili so pa dobri. ravioli. z sirovim nadevom. nekaj zbrinca in nekega drugega sira, ki se je posušil do idealne trdote, sem naribala in primešala eno jajce. s tem nadevom sem kasneje z žličko delala kupčke na razvaljan trak testa. pokrila sem ga z drugim in naredila kroge s kozarcem. z vilico sem potlačila robove, da se pri kuhanju ne bi sir pocedil ven. ker me včasih mine potrpljenje, sem kozarec nadomestila kar z nožem in ravioli so bili tudi pravokotni :)   mejčkeno se mi je mudilo, zelo se namreč držim ure nedeljskih kosil.

ko so testenine napolnjene, lahko mirno počakajo, da jih skuhamo. jaz sem, preden sem jih skuhala, pripravila še omako zanje. na vrtu je paradajžnika toliko, da se sprašujem na kakšne načine vse ga bova, poleg kečapa po očetovo, še shranila.  za omako sem na oljčno olje vrgla za žlico šetraja in pest pinjol. ko so zadišale in se obarvale, sem zrezala samo en ogromen in zelo zrel olupljen paradajžnik. posolila in poprala in pustila kuhljati slabih deset minut. slike kako zgleda jed na krožniku nimam. verjemi na besedo, da je bilo dobro. prav na koncu, ko sem elektriko že izklopila, sem dodala še nekaj kock mehkega sira s plesnijo.

okej okej, dost je zdej tega paštastega objavljanja!

nariban zbrinc in jajce

trak rezančnega testa z sirovim nadevom

raviol preden je bil stisnjen ob pult

levo pinjole in šetraj. desno gotova omaka

če se kakšna stvar, ki je bila še včeraj vroča, danes ohladi, kljub ponovnemu ogrevanju ne more doseči tistega prvega, pravega okusa.  in kaj ima to veze z ravioli? nobene! tako kot ne vroča juha, ki je ne moreš pojest direkt iz piskra. pač počakaš, da se malenkost ohladi in jo s previdnostjo nosiš v usta.

 

 

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , ,

4 komentarjev

O deževni nedelji

….v enem trenutku sem opazila knjige, lepo zložene po policah za zastekljenimi vratci. v drugem sem si hotela zapomnit naslov, ki je bil tako velik, da sem ga prebrala brez očal.. Zemlja – vesolje. mogoče celo Vesolje – Zemlja. zna biti, da nič od tega, ker nisem bila tu, ampak nekje vmes…dež je enkrat ponoči nehal padat. škoda, ker je škropot kapelj pravi balzam za ušesa….Slepi morilec me vsak dan čaka, da ga preberem do konca. Nimam pojma kaj je na triinštirideseti strani, da se ne zmorem prebiti mimo nje. ..

Celo nedeljsko dopoldne sem si vzela za pol kile moke in kitajsko palčko, ki se mi je zazdela najbolj primerna za zvijanje fužev. Prav z užitkom sem jih zopet delala. Testo je nastalo bahačasto voljno, s pikčastim pridihom rdečkaste barve, ker sem vanj vsula samo pol žličke sladke rdeče paprike. V mislih sem imela črne fuže, pa se je ena vrečica sipinega črnila skrila nekam…do danes, ko se je spet pojavila v hladilniku.

Za domače fuže rabiš:

pol kile moke

5 jajc

eno palčko iz kitajske restavracije, na katero navijaš rezančno testo….

veliko dobre volje ali pa jih kupiš

Za paradižnikovo omako z lignji pa rabiš(ma sej vem, potrebuješ bi bilo lepše):

30 dag lignjev(očiščenih in narezanih na kolobarje)

3 zrele paradižnike

1 čebulo(mene je razočarala domača mlada čebula in sem jo vrgla, ker je bila neuporabna-črvički in to…)

3 stroke česna

pest sesekljanega petršilja

deci in pol belega vina

pol žliČke soli, poper, ščep zmletih suhih feferonov

oljčno olje

in

testenine po izbiri, ki jih, preden jih potopiš v omako, tudi skuhaš po navodilu, ki je napisano na embalaži. če kupiš moje testenine, ti ni treba brat navodil, ker ti bom povedala :)

V ponev vlij nekaj žlic oljčnega olja, na katerega lahko takoj daš narezano čebulo. Ko začne spreminjat barvo, ji pridruži česen in petršilj, dvakrat premešaj in dodaj narezane lignje. Ko jih tako malo potegne skupaj, poišči tiste zrele narezane paradajze(ali vsebino pločevinke koščkov paradižnika…kar je pred pravo sezono še najboljša izbira!), prilij vino, posoli in popraj. Premešaj, pokrito naj se kuhlja deset-petnajst minut. Zaradi mene lahko vino prej vliješ noter, ali ga pa sploh ne, ampak na koncu ne pozabi snisnit ene limone v omako.

No in potem skuhaš testenine, jih precediš in tako naprej vse do tega, da lahko ješ. Se strinjam, omaka ni nič novega, je pa dobra in pripravljena zelo hitro.

Dobrodošel je še parmezan. Če kupujete parmezan, kupite tistega v kosu in ga sami ribajte ali pa na drobno režite z nožem. mač beter.

Jah, potem pa dobiš sms nazaj…ni me doma z veselim in žalostnim smeškom hkrati. prevod: vesela, ker nisem doma in žalostna, ker ne morem priti na testenine. Moja najljubša in edina nečakinja je očitno nekje na potepu…

ps: tisto o mojih testeninah sem mislila resno. če jih kdo želi, mu jih napravim…vendar ne več kot iz pol kile moke, okej, mrbit iz mal več. ..pridem tudi na dom…

  • Share/Bookmark

, , , , , , ,

3 komentarjev