Objave z Tagi paradižnik

O mraznicah in srbski gospodinji

Po domače štorovke. S kostanjem jih je prinesl deda. Iz Haloz. Ne veliko, ker pri nas nikoli nismo kaj prida nabirali, še manj jedli, štorovk.  Ko sem jih zblanširala, jih je bilo tako malo, da sem morala še lisičke povabit v ponev.

Ker sem nora na testenine in jih v tem tednu še nisem jedla, sem mogoče na kakšno razočaranje okolice, naredila kombinacijo obojega: gob in testenin. In ne moreš verjet, zopet zeleni rezanci. Ja kaj naj, meni so kul.

Štorovke očistimo, porežemo dele, kjer so šopi zraščeni, debelejše bete odrežemo, operemo in zblanširamo.

Za zelence* s štorovkami(ali drugimi gobami) za štiri jedce potrebujemo:

približno 40 dag štorovk

3 stroke česna

žlico ali dve oljčnega olja

žlico narezane hamburške slanine

1 malo zeleno papriko

1 paradižnik

sol, poper

po želji prepražene pinjole(kdo je že zaljubljen v pinjole?)

Na oljčnem olju manj kot minuto pražimo česen, dodamo narezano slanino in papriko ter premešamo in nato dodamo štorovke in po potrebi ostale gobe. Posolimo in popramo, na zmerni temperaturi pražimo deset minut. Na koncu dodamo narezan paradižnik, vmešamo narezan petršilj ali drobnjak. Je lahko še kaj bolj enostavnega? Vse to stresemo h kuhanim testeninam, prilijemo malo vode od kuhanja, premešamo, pustimo par minut pokrito. Zakaj že? Da se okusi med seboj spoznajo.

Parmezan morda komu paše, meni ne…preveč okusa poje. Zato tudi ni nobenih drugih začimb, razen soli in popra. Mogoče namig…kdor ima rad ostrejši okus, lahko zelo popopra tole.

Včeraj, ko sem čistila in blanširala tele štorovke, mi kar ni hotela iz glave knjiga, ki sem jo malo pred tem prebrala.Še danes mi ne gre, če pošteno povem.  Res, prav nobene povezave ni ne s testeninami, ne z gobami, ampak je svež prebran Dnevnik srbske gospodinje. Daleč od podobnosti s kakršnimkoli dnevnikom razočaranih gospodinj ali še huje, Bridget Jones. Mirjana Bobić Mojsilović piše o državi, v kateri so padale glave tudi za sto mark, o zmotah in zablodah, v katerih je živel velik del Srbije.  V njenem pisanju sem našla del svoje zgodbe, ki se je hočeš nočeš dogajala vsem nam, v taisti generaciji.  Od otroštva  do tiste presnete vojne in kasneje…

In kaj me je še presenetilo? Nekaj dni nazaj, ko še nisem prebrala niti polovice knjige, sem na glas povedala, kako prekleto žal mi je, da svojega fotografskega spomina nisem izkoristila za druge reči. Spomnim se ljudi, imen, dogodkov izpred veliko let, vem kaj sem imela oblečeno, kaj sem jedla ali pila ob določenih trenutkih, nimam pa spomina za datume in letnice. Kot da bi mi ta zadnji stavek kdo projeciral iz knjige na moj jezik. Seveda to piše prav v zadnjih delih knjige…Kot že velikokrat do zdaj, sem ugotovila, da se določene stvari naredijo pravi čas, pravi trenutek in z namenom. In da me tisti, ki mi priporočajo kakšno knjigo v branje, zelo dobro poznajo. Kar cenim, tako kot cenijo taisti ljudje palačinke z marmelado in kislo smetano ali pa polnjene paprike, narejene z veliko mero ljubezni.

*zelenci-zeleni rezanci s špinačo

ps: v elementu, kjer se hranijo krožniki, sem videla najlepši star kos krožnika, ki bi ga takoj imela v svoji kuhinji. ampak je bil podedovan, tako da ga niti kupit ne morem. preprosto lep, ker je tako presneto preprost.

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , , , ,

2 komentarjev

O tem in onem

Brez riža bi bilo dolgočasno v mojem želodcu.  Mlečnega riža pa ne pogrešam. Sploh. Rižote so sila hvaležna reč, prenesejo prav vse, kar zmečeš v ponev.  Občutek imam, da kar naprej “pospravljam” hladilnik in tsti zgornji zamrzovalni del, pa je vedno kakšna stvar, ki se čudno pomika iz enega v drug kot. In tole spodaj je že ena taka rižota, v katero je padlo, kar je bilo pri roki.

Iz kakšnega riža mora bit rižota? Če mene vprašate, samo iz dolgozrnatega! Navodila kuharjev, ki niso amaterji, so seveda drugačna :)

Pisana rižota z zelenjavo, gobami  in morskimi sadeži (za 4 – 5 jedcev)

skodelica riža

oljčno olje

1 čebula

2 korenčka

1/4 zelene

2 papriki

1 svež paradižnik

1 posušen paradižnik

skodelica morskih sadežev

skodelica mešanih gob

sol, kurkuma

………………………………………

Na oljčno oljo damo narezano čebulo, da se hkrati segreva ponev in olje in čebula. Ko čebula postekleni, ji dodamo morje in gobe, mešamo, poskrbimo da se ne skuri, dodamo vso zgoraj omenjeno zelenjavo – narezano na rezance. Po parih minutah mešanja in praženja, dodamo riž, posolimo in dodamo pol žličKe kurkume. Zalijemo s toliko tekočine, da ni na suhem nogenega zrna riža, pokrijemo in na zmerni temperaturi kuhamo dokler riž ne popije vse tekočine.

Jaz sem malo pred koncem kuhanja dodala en na pol posušen paradižnik in pokrila nazaj. Na tistem delu je riž bil bolj dober :)

Za pol/posušene paradižnike vzamemo podolgovate sadeže, jih operemo, razpolovimo in odstranimo semena. V posodi zmešamo polovičke paradižnikov, malo soli, malo posušenega origana in nekaj žlic zares dobrega oljčnega olja. Marinirane paradižnike položimo na pekač, ki smo ga prekrili s peki papirjem. V pečici, ogreti na 110-120 °C, pečemo približno tri ure. Če imamo paradižnikov več, jih pospravimo v kozarčke in prelijemo z ravno tako zares dobrim oljčnim oljem, če pa smo samo preizkušali kako nam uspe, pa jih damo v posodo, ki je ni treba zapirat, ker se bo tako ali tako kmalu porabil. Takšen polsuh paradižnik mora ostat sočen in če imate preklemano srečo, vam bo kakšen privat pridelovalec dobrot mogoče povedal, kaj še položi v olje k paradižnikom.

Takšnole domače sušenje v pečici je malce drago, dobro pa je. Okus je fini, vendar pa daleč od tistega, kar sem nazadnje jedla in je bilo prinešeno iz sejma. No, pa Dobrote.si imajo to.

In da dopoldan ni čisto pust in vsakdanji, sem zamešala skodelico moke z malce vode in soli, prenetlaa v voljno testo, pustila počivat par minut, razvaljala v kroge in spekla v teflonski ponvi z obeh strani in dobila čapati. …simpl in fajn.

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , , ,

6 komentarjev

Nekaj na žlico

Prav pogrešala sem že nekaj mesnega na žlici. Če je na žlici, je v kombinaciji z zelenjavo in kruhom. Lahko pa je tako gosto, da kruha ne rabim…

Kaj sem vrgla v lonec(bolje rečeno najljubšo ponev) za zelenjavno mesno enolončnico?

2 žlici oljčnega  olja

1 veliko čebulo

30 dag govedine

1/4 glave rdečega zelja

3 žlice bučke

1 korenček

tri stroke česna

2 manjša krompirja

1 rdečo pečeno papriko

1 zeleno papriko

2 paradižnika

pest lisičk

pest kock prepražene polente

2 žlici prepraženih  pinjol

3 žlice kuhane kvinoje

4 olive

1 lovorov list

žličko suhega origano

sol, poper

kumino

Na oljčnem olju posteklenimo na rezance nasekljano čebulo in dodamo govedino, rahlo posolimo in pražimo par minut, kasneje pokrijemo in dušimo pol ure.

Vso zelenjavo narežemo na primerne koščke in jo z gobami dodamo govedini v loncu. Paradižnik dodamo tik pred koncem kuhanja.  Pokrito dušimo dokler govedina in krompir nista primerno kuhana. Po potrebi dolivamo vodo ali juho, da se ne presuši.  Začinimo s soljo in poprom, dišavne začimbe dodamo že prej, da se naredijo pravi okusi. Ko ugotovimo da je krompir mehak in govedina ne škriplje pod zobmi, dodamo še paradižnik in kuhano kvinojo ter polento in pinjole. Premešamo in pustimo par minut pokrito.

ps: kvinoja mi je danes bila všeč. zdej vem…moram jo jest z mesom :)

ps še en: enolončnica- jed, kuhana v enem loncu

enoponvnica-jed, kuhana v eni ponvi

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , , , , , , , ,

3 komentarjev

Pivo, čili in polenta

…..čez pa gamberi…

Ideja za tole je iz Gurmana. Recept sem bila primorana priredit, ker žal, kozice so bile danes predrage v ribarnici, v zmrzovalniku doma pa je bilo še dobre pol kile repkov kozic. Se pravi že izluščenega mesa. Uuuu, pa tko fino je polizat prste, ko lomiš rdeč oklepčič :)

Vreme me tako ali tako vleče nekam v toplejše kraje,  da se spotikam ob skale, potem pa zvit gleženj hladim v morju. Potem spotoma iz vrta poberem čili, pa peteršilj, pa paradajžnik in če je na hladnem kakšno pivo, je hrana skoraj per takoj.

Mah, tisti zvit gleženj je moja služba? možno možno

Torej, za rahlo pekoče repke kozic s pivom se potrebuje:

1/2 kg že omenjenih repkov

četrtino čilija

2 paradižnika

2 stroka česna

deci in pol piva

peteršilj

sol, poper, origano

oljčno olje

Na oljčnem olju zelo na hitro zadišimo nasekljan česen in narezan čili. Če bo zadišalo drugič, bo absolutno preveč! Dodamo kozike(odtaljene, ker bo drugače preveč vode), popražimo, dodamo paradižnik, premešamo, prilijemo pivo, posolimo in popramo, dodamo origano(ali rožmarin) in kuhamo, da se pivo in paradižnik pokuhata. Na pripravljeno jed posujemo peteršilj in po želji jemo ali s kruhom ali polento ali s čimer vam paše.

Če najljubša nečak in nečakinja(in hkrati edina) nimata časa za morske sadeže, potem pomeni, da se eden uči, eden pa gre na igrišče.  Mali še napiše lep sms, da se lepo zahvaljuje, pa smo zmenjeni za drugič. Aha, pa zanju bo menda čist okej brez polente :)

S pivom ne pretiravat, ker bo pregrenko. Kar ga ne gre v ponev, ga mirne duše popijete. Paše.

Jaz sem zaradi lastne previdnosti uporabila samo četrt čilija, potem sem še dodala žličko čilijeve omake, pa ni bilo prehudo, tako da lahko mirne duše, tisti ki imate radi vroče, dodate cel čili.

  • Share/Bookmark

, , , , , , , ,

4 komentarjev

Ne mečte kruha stran

Raje ga še malo posušite in narežite na kocke.  Nastane lahko prav odlična kruhova solata.

Kruhova solata po trenutnem navdihu:

1/4 hlebca kruha

dve pesti rukole

par češnjevih paradajžnikov

pol skodelice naribanega sira(ki se je pomikal po hladilniku, da je otrdel)

nekaj pečenih koščkov piščančjega mesa

olive

kapre

sol, poper

oljčno olje

domač jabolčni kis

Če kruh ni dovolj suh, ga v pečici še dodatno osušimo. Narezan naj bo na kocke. Olive in kapre sesekljamo, paradajžnik razdelamo na četrtine. Kruhove kocke in vse ostalo damo v primerno skledo.

Kis, sol in poper dobro premešamo, prilijemo olje in prelijemo na solato. Pustimo eno uro, da se kruhove kocke prepojijo, nekajkrat rahlo premešamo.

V izvirniku se kruhova solata kliče panzanella in je brez mesnih dodatkov.

Pa par kapljic čilijeve omake poleg tudi paše!

Pa še ena zvijača, ki sem jo šele pred kratkim podedovala od tete. Suh kruh je odličen za vpijanje odvečne maščobe ocvrtih jedi. Namesto na papirnate brisače, ki se itak takoj prepojijo z oljem, se ocvrti kosi mesa ali zelenjave položijo na kruhove rezine.

  • Share/Bookmark

, , , , , ,

5 komentarjev

Polenta?pica?

Na strani dobrot, ki jih prečekiram dokaj pogosto, sem naletela na najbolj preprosto in zares zelo okusno zamenjavo testa za pico s polento. Jurij je naredil tako kot je, jaz pa tako kot sem. Ni šlo drugače, sir je bil z dežele, paradižnik iz vrta, bučko iz vrta je pa tud menda soseda dobila. Vi pa storite tako kot hočete in želite. Možnosti so pravzaprav neomejene, le polenta je nujna.

Ourjat..najprej sem na oljčnem olju podušila eno na kolesca narezano čebulo, nato sem dodala tri narezane paradajžnike in eno zeleno in eno rumeno papriko. Dejansko isti šmorn kot za sataraš. Posolila, poprala in precej posula s origanom. Ve se , tistim, ki sem ga prinesla iz Hvara. Ko je vse skupaj lepo pokuhano, vendar še prepoznavno(zato na kolesca narezana čebula), je paradižnikova omaka gotova.

V teflonski ponvi sem spražila nekaj rezin pečene slanine,več kot je rezin, boljše je.

Na vrsto je prišla polenta. V vodo sem dala še rožmarin in olje, tako kot Jurij in vsakokrat tudi jaz. Kuhano polento sem razgrnila po namaščenem pekaču, prelila s paradižnikovo omako, posula z ocvrto slanino, še enkrat origanom in obložila s sirom in v pečico na 200 dokler se sir ne stopi.

mhm, njam njam in ja, tudi mrzlo je zelo dobro.

  • Share/Bookmark

, , , , ,

8 komentarjev

Morsko celinska kombinacija

Še preden mi je uspelo padit v nezavest od lakote, sem skuhala testenine in gambere z jurčki v paradižnikovi omaki. Res, v pol ure, mogoče kakšno minuto več.

Na oljčno olje sem hkrati dala pol velike zrezane čebule in skodelico gob, jurčki in lisičke v manjšini. Ko so gobice spustile tekočino in je le ta tudi izparela, sem dodala tri paradižnike(valjda narezane) in na zmerni temperaturi se je kuhljalo dokler ni nastala takšna lepa nič vodena omaka, nato sem zraven vrgla skodelico gamberov, en lovorjev list in tri lističe pehtrana. Posolila in poprala sem čisto na koncu. Jaz počnem to zelo previdno. okej, včasih se mi ponesreči.

Vmes so se skuhale Barilline casarecce in na tretji plati spražile pinjole. ouje, zaljubljena v pinjole. Testenine in omakco sem združila v eno, počakala da se okusi spoznajo in pojedla. aja, po vrhu sem stresla pinjole. Limonin sok sem si pa mislila, da ga imam..

Za kakršnokoli dokoracijo pa mi je zmanjkalo časa in pašto dam vedno v enake krožnike.  Hmm, rojstni dan imam čez pol leta….

ps: moja najljubša(in edina nečakinja) tole dobiš naslednjič, ko prideš.

  • Share/Bookmark

, , , , , , ,

12 komentarjev

Vitki som z dodatki

Najprej bi morala bit pita zeljanica, pa ni blo špinače nikjer za dobit. Potem sem našla dva fileja vitkega soma, od zadnjič enkrat. Potem nisem vedela kaj bi. Nakar se mi je dalo narediti oboje. Kao štrudl s porom in nekaj zloženega iz ribe in krompirja.

Če ne veste kako in kaj bi z ribjim filejem(vitki som je bil doma), ga lahko takole:

Vitki som s krompirjem in paradižnikom

Za tri, štiri, pet ljudi…odvisno za kakšen namen…predjed ali glavna jed ali priloga, potrebujemo:

2 fileja ribe

5 krompirjev

1 rdeča čebula

4 paradižniki

sol, bel poper, rožmarin, žajbelj, timijan, oljčno olje

Ribje fileje malo posolimo in popramo, po želji razrežemo ali pustimo cele, potresemo z rožmarinom in spečemo v ponvi na zelooo malo maščobe. Damo v posodo in naj počaka še ostalo. Polovico stroka česna narežemo na lističe in posujemo po filejih.

Krompir olupimo, narežemo na ploščice in spečemo v prejšnji ponvi, na ravno tako malo maščobe. Posolimo čist mal, predevamo v posodo k ribam in pustimo na toplem, če se da.

Čebulo nasekljamo, v ponvi na oljčnem olju segrejemo, premešamo in dodamo narezan oljupljen paradižnik. Zraven dušimo vejico timijana in list žajblja. Ko skoraj vsa tekočina izpari, je samo še za posolit in poprat. Ščep soli, nič več.

V posodo, ki gre lahko v pečico, po dnu razmažemo olje, prekrijemo s polovico paradižnikove omake, potem pa po želji zlagamo krompirjeve ploščice in ribje koščke, po vrhu pa damo preostalo pradižnikovo zmes.

V pečici pri 180°C se naj  greje dobre pol ure. Ko je pečeno(pečeno je bilo  tako že prej vse), bolje rečeno…lepo pregreto, vsebino zvrnemo na pladenj.

Aha, kaj je pa s porovim zavitkom? V pol kile skute sem vmešala dve žlici kajmaka, štiri žlice kisle smetane, dve jajci s soljo in poprom. Vmes pa mi je v ponvi venel narezan por. Trije pori. S tem sem premazala plahtice vlečenega testa, ki sem ga zlagala v pekač. 200°C in pol ure, vzela iz pečice, pokrila, pustila pri miru. Ko je bilo pa zgornje pečeno, pa sem ga en kos dala zraven na krožnik in moram rečt, meni je bilo super dobro.

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , ,

2 komentarjev

ena mala radovednost

mene zanima samo ena stvar. v tejle objavi, s temo paradajžnik….no, dragi in drage kuhinjske osebice…pa tudi tisti, ki sami ne zapravljate časa za kuhinjskim pultom in se samo vsedete za mizo in čakate….

ko pripravljate paradižnik za konzumacijo…ali mu odrežete proč tisti zgornji del, kjer se je držal stebla?

ja, jaz ga precej globoko izrežem in rahlo mi gre na živce, ko naletim na napol očiščen paradajzek in takšnega niti ne pojem. eh, sej vem…mal sem zoprna danes.

  • Share/Bookmark

7 komentarjev

Bohotnica…ups…hobica

Kar malo se me še drži morski duh, pa dan je takšen, da je bil primeren za drgačno soljato in sem jo ubodla. Hobotnico. Pravijo, da je najboljše, če je zmrznjena….ker je potem mehkejša. In neke fore so, da se kuha s plutastim zamaškom, ampak po dolgen iskanju zakaj dodajo ta štoflc, sem le našla enga strica(ki mu je za verjet), ki je povedal, da je to kr en larifari. Pazi to, celo gladek kamen dajo v pisker.

Skratka, jaz sem jo kupila. Zmrznjeno. Vi jo lahko ujamete, če znate. In baje jo je zelo enostavno ujet.(a res?)..samo potem jo moraš tepst s kamnom ali lesenim batom, da jo zmehčaš. Doma sem jo pred uporabo odtajala(bila je že očiščena, le zob ji je treba izbezat, okice izpadejo same), jo dala v lonec, prelila z malo vode in kisa, dodala tri lovorjeve liste, par poprovih zrn, en korenček, en olupljen krompir, pol rdeče čebule in pol paradižnika.  Po 30 minutah vrenja sem zabodla vilico čez hobico, šlo je gladko skozi in to pomeni da je kuhana. Če se kuha dlje, postaja zopet trda in zategla, žilava bolj prav…….V vodi sem jo pustila dokler ni bila popolnoma hladna in to je tisto, kar jo omehča.

Zdaj pa tako…lahko jo olupite in bo meso belo, lahko jo ne in bo rožnato. Po želji. Prva izbira je na oko bolj prijazna, druga pa bolj okusna. V obeh primerih pa jo nato razrežemo na kolobarčke.

Za marinado pa potrebujemo:

oljčno olje, kis(mi imamo jabolčnega) in limonin sok, mlet poper, po potrebi sol. S tem prelijemo hobico, premešamo in damo v hladilnik do jutri. Dodatke, ki jih sestavljajo v mojem primeru kapre, nakockan domač paradižnik, sesekljan petršilj, nakockana grenivka in malo rdeče čebule, pa vmešamo preden solato damo na mizo. Lahko se dodajo kuhani morski sadeži, tudi pršut sem zasledila. Pogosto se doda tudi nakockan kuhan krompir.

Da bi mi pa kdo vmes dal kakšen kozarec bevande, pa ga seveda ni…

To je bila Hobotnica v solati.

  • Share/Bookmark

, , , ,

5 komentarjev