Objave z Tagi paprika

O temi in pašti

Utva, Balada triste de trompeta, Morphine, Melodrom, fotoruzak  in igranje z mislijo, da si kupim novo igračo. Tak je izkupiček tedna.  Ko že film omenjam…že dolgo nisem gledala bolj odbitega filma, mešanica groze, cinizma, humorja, ki meji na nerazumevanje, nasilja in čudne oblike ljubezni, politično zgodbo sem komajda zaznala.

Tole opazno krajšanje svetlega dela dneva mi ni všeč. Ob osmi zvečer imam občutek, kot bi se ob polnoči vračala domov. Še par tednov nazaj pa smo ob osmih zvečer komaj zaživeli.  Na očetovem vrtu sem pobrala zadnje paradižnike. Ja, vedno znova ponavljam, da je vrt očetov,ker le on skrbi, da je na vrtu tudi zelenjava. Zadnji paradižniki niso nič kaj zadovoljni videt, imajo starostne pege, razbrazdano kožo, ampak srce je pa še močno :) Nič  ni narobe z njimi, le do drugega leta bo spet dolga. Še dobro, da ga je v glažkih veliko.

Sicer se pa paprika izredno dobro drži v svoji zelenosti. Še nekaj njih sem spotoma potrgala, iz rožmarina, katerega bi letos morala pustit pri miru, sem ukradla vejico (kolikič že?) in preden sem prišla po stopnicah do vrha, sem že imela v mislih kako bom to troje pomešala. Že zdanjikrat, ko sem pekla papriko za v paradižnikovo solato, sem si rekla, da jo moram večkrat na tak način omehčat. Prvo kot prvo, krasen vonj ima pečena paprika, drugo kot drugo pa…takšna gre v promet po požiralniku, ker je sploh ne vidiš in se nikamor ne obeša.

trojček z vrta, česen iz trgovine

domači, pravkar narejeni rezanci

 

Kombinacija s česnom je samo še okus na i.  Najboljše od boljšega so domače testenine. Ne spomnim se zdajle kje sem zunaj jedla testenine, ni dolgo nazaj,  in prav po otročje brskala po krožniku in si govorila, da dokler bom imela voljo in čas, ne bom kupila testenin. U iber dobre so mi takšne, čisto sveže, še neposušene…. 

Rezanci s pečeno zelenjavo(paradižnik, zelena paprika, česen, rožmarin) in pekorinom

Najprej o omaki, oz. prelivu za testenine. Ni vse v količini omake, ampak v okusu, zato ni treba pretiravat, pašta ne sme plavat v omaki.

Najprej sem si prpravila pekač in ga prekrila s peki papirjem in že tudi vklopila pečico na 200 °C. Tri paradižnike in tri zelene paprike sem razrezala na pol, papriko sem očistila semen, tri stroke česna sem pustila kar v srajčki, vejico rožmarina pa sem osmukala. Vse to sem dala na pekač, potresla z grobo soljo in polila z nekaj žlicami oljčnega olja. V vroči pečici se je peklo pol ure. Pečeno sem vzela iz pečice in ko se je malo ohladilo, sem česen iztisnila iz srajčke, papriko pa, če se je dalo, olupila. Če se katera ni hotela, sem jo samo razcefrala s prsti. Zelenjavo sem iz peki papirja stresla v ponev, da sem jo lahko premešala…zaradi okusov in teh vaj. Dodala sem še nekaj vrtljajev mletega popra.

pred

in po segrevanju

 

Medtem se je pašta tudi skuhala. Rezance sem odcedila, jih vmešala v omako, dala na mizo in to je to. Potreseš s sveže naribanim pekorinom in ješ dokler ne zmanjka.

pripravljena pašta

ps: na uho vam povem: del bloga bom preselila…bodte parajt :) in če kmalu kaj dišečega po steaku ne nardim, naj me petelin brcne :)

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , , , , ,

1 komentar

Polnjene paprike(tudi s piro)

danes ni nobene dodatne zgodbe….ih, verjetno je tko nihče ne pogreša :)

Polnjene paprike ( s puranjim mesom in piro)

6 paprik

pol kg mletega puranjega mesa

2 dl kuhane pire

l čebula

pol bučke

1 korenček

2 stroka česna

1 jajce

peteršilj

sir

oljčno olje

sol, poper

Piro lahko skuhaš že prejšnji dan, sicer to narediš danes, ko jo rabiš. V pol ure je kuhana in zdaj me malo skrbi, zakaj jo “podplat” kuha v ekonom piskru. Pol ure pa ja ni tak grozna izguba časa, saj vmes napraviš vse ostalo….Ej, podplat, če slučajno bereš tole…..

Sesekljaš čebulo, jo s česnom in naribanim korenčkom spražiš na oljčnem olju. Ne sme porjavet, ker je na poti da se zažge…Dodaš puranje meso in pražiš tako dolgo, da je pripravljeno že te meje, da brez bojazni ješ in te ni strah, da bi bilo surovo.

Medtem, ko se meso praži, na kuhano piro nasekljaš peteršilj in naribaš pol bučke. Potem dodaš pripravljeno in malo ohlajeno meso, posoliš in popraš, po potrebi dodaš en razžvrkljan jajc, premešaš in ekola….polniš paprike. Zložiš jih v pekač, potem pa še priliješ ne več kot dva deci vode, v kateri razmešaš žličko olja in žlico pesta iz prejšnje zgodbe.

V vroči pečici jih pečeš slabih 40 minut, potem po vrhu paprik posuješ na kocke narezan sir in pošlješ nazaj, vklopiš žar in pustiš še 10 minut v pečici.

Taisti nadev se lahko uporabi za bučke, paradižnik ali čebulo…za tiste, ki ne marate paprik.

Meni Je Dobro!

ps: hehe, sej sploh ne dela tak švoh fotk moj žepni fotkič.

  • Share/Bookmark

, , , , ,

4 komentarjev

Nekaj na žlico

Prav pogrešala sem že nekaj mesnega na žlici. Če je na žlici, je v kombinaciji z zelenjavo in kruhom. Lahko pa je tako gosto, da kruha ne rabim…

Kaj sem vrgla v lonec(bolje rečeno najljubšo ponev) za zelenjavno mesno enolončnico?

2 žlici oljčnega  olja

1 veliko čebulo

30 dag govedine

1/4 glave rdečega zelja

3 žlice bučke

1 korenček

tri stroke česna

2 manjša krompirja

1 rdečo pečeno papriko

1 zeleno papriko

2 paradižnika

pest lisičk

pest kock prepražene polente

2 žlici prepraženih  pinjol

3 žlice kuhane kvinoje

4 olive

1 lovorov list

žličko suhega origano

sol, poper

kumino

Na oljčnem olju posteklenimo na rezance nasekljano čebulo in dodamo govedino, rahlo posolimo in pražimo par minut, kasneje pokrijemo in dušimo pol ure.

Vso zelenjavo narežemo na primerne koščke in jo z gobami dodamo govedini v loncu. Paradižnik dodamo tik pred koncem kuhanja.  Pokrito dušimo dokler govedina in krompir nista primerno kuhana. Po potrebi dolivamo vodo ali juho, da se ne presuši.  Začinimo s soljo in poprom, dišavne začimbe dodamo že prej, da se naredijo pravi okusi. Ko ugotovimo da je krompir mehak in govedina ne škriplje pod zobmi, dodamo še paradižnik in kuhano kvinojo ter polento in pinjole. Premešamo in pustimo par minut pokrito.

ps: kvinoja mi je danes bila všeč. zdej vem…moram jo jest z mesom :)

ps še en: enolončnica- jed, kuhana v enem loncu

enoponvnica-jed, kuhana v eni ponvi

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , , , , , , , ,

3 komentarjev

Polenta?pica?

Na strani dobrot, ki jih prečekiram dokaj pogosto, sem naletela na najbolj preprosto in zares zelo okusno zamenjavo testa za pico s polento. Jurij je naredil tako kot je, jaz pa tako kot sem. Ni šlo drugače, sir je bil z dežele, paradižnik iz vrta, bučko iz vrta je pa tud menda soseda dobila. Vi pa storite tako kot hočete in želite. Možnosti so pravzaprav neomejene, le polenta je nujna.

Ourjat..najprej sem na oljčnem olju podušila eno na kolesca narezano čebulo, nato sem dodala tri narezane paradajžnike in eno zeleno in eno rumeno papriko. Dejansko isti šmorn kot za sataraš. Posolila, poprala in precej posula s origanom. Ve se , tistim, ki sem ga prinesla iz Hvara. Ko je vse skupaj lepo pokuhano, vendar še prepoznavno(zato na kolesca narezana čebula), je paradižnikova omaka gotova.

V teflonski ponvi sem spražila nekaj rezin pečene slanine,več kot je rezin, boljše je.

Na vrsto je prišla polenta. V vodo sem dala še rožmarin in olje, tako kot Jurij in vsakokrat tudi jaz. Kuhano polento sem razgrnila po namaščenem pekaču, prelila s paradižnikovo omako, posula z ocvrto slanino, še enkrat origanom in obložila s sirom in v pečico na 200 dokler se sir ne stopi.

mhm, njam njam in ja, tudi mrzlo je zelo dobro.

  • Share/Bookmark

, , , , ,

8 komentarjev

Fižolovo gobje srečanje s šnitami

Kar se spomnim let iz otroštva, so petki bili brezmesni. Sploh tisti pred veliko nočjo. In ti petki so bili vednooo fižolovi. Fižol z repo, fižol s kislim zeljem, fižol pa solata, fižolova juha, fižolovo vse. Nisem bila pretirano srečna ob teh petkih. Kateri otrok pa bil?

Potem se je prijateljstvo s fižolom nekako obnovilo. Ne vem točno kdaj, ampak se je. Sicer ne s pogostimi srečanji. Ko se srečamo, se pa nujno z veliko žlico, neee, dvema žlicama ocvirkov. Da best.

In kako bi bilo, če ne bi ostalo vedno nekaj za naslednji dan? Danes ne bi bilo fižolove juhe s suhimi gobami. Ali pa ne bi bilo gobove juhe s fižolom. Ne morem se odločit kakšna je. Mogoče je pa porova z gobami in fižolom.

Kakorkoli, potrebujmo tole:

eno manjšo čebulo

tretjino pora

četrt zelene paprike

nekaj žlic oljčnega olja

dve pesti suhih gob(ali pa svežih)

pol litra kuhanega fižola, če je še kaj vode od kuhanja, tudi prav pride

sol, poper, majaron

žlička ricotte za vsak krožnik

Gre pa takole:

Na olju prepražimo narezano čebulo in papriko, dodamo gobe(prej jih moramo obvezno namočiti v vodi in vsake toliko vodo menjati). Mešamo in po potrebi dolivamo po par žlic vode, da se ne prismodi. Dodamo  centimetrske kolutiče pora, še vedno mešamo in še vedno prilivamo tekočino.  Por sem res narezala na precej velike kose, ampak tako se vsaj vidi, da je notri por in prav nič neprijazno ne zgleda.

Ko so por in gobe mehke, prilijemo spasiran fižol s tekočino od kuhanja ali pa vodo, potresemo z majaronom, solimo in popramo. Meni fižolove jedi pašejo, če so malo bolj “spajsi”, zato se je v mojem piskru kuhal tudi čili.

Nekaj je pa kljub temu treba zraven pojest. Tudi takrat nekoč smo imeli zraven takele župe(brez gob in pora sicer) kruhove šnite. Kok sem bla jezna nanje :) Ker se časi pač spreminjajo, se tudi okusi.

Ja, šnite se vračajo v pečico.

Če pogledate na Bajto, boste videli kako šnite dela coprnica in da tako pečenje šnit ni zraslo na mojem zelniku.

Krasen način, da se izognemo rajngli z oljem in cvrtju! Peki papir in 200°C zmagata!

Jaz sem tokrat vsak kos namočenega kruha posula  s kajenskim poprom in rezino česna.

Se opravičujem za rajnglo in vse ostale domače besede, meni so všeč :)

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , , ,

8 komentarjev

Zavito in ovito

Torej. Zadeva je takšna, da ljudem ne moreš samo kozarcev polnit, ampak jim je treba dat še kaj za pod zob. Da slučajno predčasno ne padejo pod mizo :)

Bilo je malo dileme kaj dat na mizo sploh. Ali polnjene polževe hiške z rastlinicami iz Avstralije, ali pajkove tačke v omaki, ali želvja jajca. Zmagala je zdrava pamet, ker bi v nasprotnem primeru ostala brez moje najljubše nečakinje in najljubšega nečaka. Ki pa sta, kot že vemo, tudi edina  :-)

Piščančje prsi v listnatem testu (za mizo nas je bilo devet, za zraven je bila solata in polnjena jajčka. za zvečer, ko se ni treba najesti ravno do stanja, ko se ti zdi da boš počnil, je čisto dovolj)

3 kom piščančjih prsi

sol, poper, gorčica, timijan, žafranika

zelena, rdeča in oranžna paprika

balzamični kis

oljčno olje

kajmak in nekaj rezin sira

2 zavitka listnatega testa

Piščančje prsi najprej prerežemo po sredini, da dobimo manjše kose in jih bomo kasneje lažje ovili v testo. Meso posolimo in popramo, premažemo z gorčico(jaz sem vzela tisto s semeni), pokapljamo z oljčnim oljem in posujemo s timijanom. Vsaj pol ure(če je možno, lahko še dlje) pustimo, da se marinira.

V ponvi segrejemo olje in popečemo piščančje meso, z vsake strani po deset minut. Meso predevamo v drugo posodo, na taisti maščobi pa popečemo še papriko, ki smo jo prej narezali na čim tanjše rezance.

Če imate radi papriko, kar pogumno z njo, sicer je pa polovica vsake paprike dovolj, da njen okus ne prevlada. Tik preden jo poberemo iz posode(ko primerno ovene in obarva), jo prelijemo z nekaj žlicami balzamičnega kisa.

Papriko in meso pustimo, da se malo ohladi. Jaz sem sicer pustila vso zadevo čez noč na hladnem in ni bilo nič narobe.

Listnato testo si pripravimo tako, da imamo šest plahtic, v katere bomo zavijali piščančje prsi.

Na vsako plast testa damo sir, meso, prekrijemo s papriko in čez pomažemo še s kajmakom. Zvijemo, ovijemo s testom in damo na pekač ,oz. na peki papir. Za eno uro pri 200 °C pozabimo na te zavitke. Da se v miru opečejo in prepečejo. Aha, še prej jih premažemo z razžvrkljanim jajcem :)

Po eni uri pečenja, pečico ugasnemo in še kakšnih 15 minut pustimo zadevo pri miru. Razrežemo na rezine in če je le možno, ponudimo še tople. Stopi se v ustih. Ni pa nič hudega, tudi če je zadeva hladna. Se pač malo manj topi :) Definitvno pri topljenju pomaga pivo!

PS: o jajcih in sladici, ki se mi je totalno ponesrečila, pa drugič :)

  • Share/Bookmark

, , ,

7 komentarjev