Objave z Tagi omaka za testenine

O temi in pašti

Utva, Balada triste de trompeta, Morphine, Melodrom, fotoruzak  in igranje z mislijo, da si kupim novo igračo. Tak je izkupiček tedna.  Ko že film omenjam…že dolgo nisem gledala bolj odbitega filma, mešanica groze, cinizma, humorja, ki meji na nerazumevanje, nasilja in čudne oblike ljubezni, politično zgodbo sem komajda zaznala.

Tole opazno krajšanje svetlega dela dneva mi ni všeč. Ob osmi zvečer imam občutek, kot bi se ob polnoči vračala domov. Še par tednov nazaj pa smo ob osmih zvečer komaj zaživeli.  Na očetovem vrtu sem pobrala zadnje paradižnike. Ja, vedno znova ponavljam, da je vrt očetov,ker le on skrbi, da je na vrtu tudi zelenjava. Zadnji paradižniki niso nič kaj zadovoljni videt, imajo starostne pege, razbrazdano kožo, ampak srce je pa še močno :) Nič  ni narobe z njimi, le do drugega leta bo spet dolga. Še dobro, da ga je v glažkih veliko.

Sicer se pa paprika izredno dobro drži v svoji zelenosti. Še nekaj njih sem spotoma potrgala, iz rožmarina, katerega bi letos morala pustit pri miru, sem ukradla vejico (kolikič že?) in preden sem prišla po stopnicah do vrha, sem že imela v mislih kako bom to troje pomešala. Že zdanjikrat, ko sem pekla papriko za v paradižnikovo solato, sem si rekla, da jo moram večkrat na tak način omehčat. Prvo kot prvo, krasen vonj ima pečena paprika, drugo kot drugo pa…takšna gre v promet po požiralniku, ker je sploh ne vidiš in se nikamor ne obeša.

trojček z vrta, česen iz trgovine

domači, pravkar narejeni rezanci

 

Kombinacija s česnom je samo še okus na i.  Najboljše od boljšega so domače testenine. Ne spomnim se zdajle kje sem zunaj jedla testenine, ni dolgo nazaj,  in prav po otročje brskala po krožniku in si govorila, da dokler bom imela voljo in čas, ne bom kupila testenin. U iber dobre so mi takšne, čisto sveže, še neposušene…. 

Rezanci s pečeno zelenjavo(paradižnik, zelena paprika, česen, rožmarin) in pekorinom

Najprej o omaki, oz. prelivu za testenine. Ni vse v količini omake, ampak v okusu, zato ni treba pretiravat, pašta ne sme plavat v omaki.

Najprej sem si prpravila pekač in ga prekrila s peki papirjem in že tudi vklopila pečico na 200 °C. Tri paradižnike in tri zelene paprike sem razrezala na pol, papriko sem očistila semen, tri stroke česna sem pustila kar v srajčki, vejico rožmarina pa sem osmukala. Vse to sem dala na pekač, potresla z grobo soljo in polila z nekaj žlicami oljčnega olja. V vroči pečici se je peklo pol ure. Pečeno sem vzela iz pečice in ko se je malo ohladilo, sem česen iztisnila iz srajčke, papriko pa, če se je dalo, olupila. Če se katera ni hotela, sem jo samo razcefrala s prsti. Zelenjavo sem iz peki papirja stresla v ponev, da sem jo lahko premešala…zaradi okusov in teh vaj. Dodala sem še nekaj vrtljajev mletega popra.

pred

in po segrevanju

 

Medtem se je pašta tudi skuhala. Rezance sem odcedila, jih vmešala v omako, dala na mizo in to je to. Potreseš s sveže naribanim pekorinom in ješ dokler ne zmanjka.

pripravljena pašta

ps: na uho vam povem: del bloga bom preselila…bodte parajt :) in če kmalu kaj dišečega po steaku ne nardim, naj me petelin brcne :)

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , , , , ,

1 komentar

o raviolih in mrazu sredi poletja

ko zapnem, zapnem na polno. tako nekako bi zvenela pripomba, če bi bila izrečena na glas. en čuden gemišt je bil tale vikend, vključno s petkom. oddala sem metulje iz prejšnje objave in počakala celo na obrok po mojem kosilu. ha, metulje sem jedla iz skodelice za belo kavo :)

ne spomnim se nedelje, da bi za kosilo na mizo dala testenine. običajno so krompirji in riži v vseh možnih oblikah po krožnikih. poleg kakšnega kosa mesa. tokrat še naš deda ni imel goveje župe, nekaj ponarejenega smo jedli. niti mesa nismo premogli :)  glede na ohladitev zunaj, bi prižgana pečica prav nič ne škodila. od 12 do 14 črtic je doseglo živo srebro na termometru.

bili so pa dobri. ravioli. z sirovim nadevom. nekaj zbrinca in nekega drugega sira, ki se je posušil do idealne trdote, sem naribala in primešala eno jajce. s tem nadevom sem kasneje z žličko delala kupčke na razvaljan trak testa. pokrila sem ga z drugim in naredila kroge s kozarcem. z vilico sem potlačila robove, da se pri kuhanju ne bi sir pocedil ven. ker me včasih mine potrpljenje, sem kozarec nadomestila kar z nožem in ravioli so bili tudi pravokotni :)   mejčkeno se mi je mudilo, zelo se namreč držim ure nedeljskih kosil.

ko so testenine napolnjene, lahko mirno počakajo, da jih skuhamo. jaz sem, preden sem jih skuhala, pripravila še omako zanje. na vrtu je paradajžnika toliko, da se sprašujem na kakšne načine vse ga bova, poleg kečapa po očetovo, še shranila.  za omako sem na oljčno olje vrgla za žlico šetraja in pest pinjol. ko so zadišale in se obarvale, sem zrezala samo en ogromen in zelo zrel olupljen paradajžnik. posolila in poprala in pustila kuhljati slabih deset minut. slike kako zgleda jed na krožniku nimam. verjemi na besedo, da je bilo dobro. prav na koncu, ko sem elektriko že izklopila, sem dodala še nekaj kock mehkega sira s plesnijo.

okej okej, dost je zdej tega paštastega objavljanja!

nariban zbrinc in jajce

trak rezančnega testa z sirovim nadevom

raviol preden je bil stisnjen ob pult

levo pinjole in šetraj. desno gotova omaka

če se kakšna stvar, ki je bila še včeraj vroča, danes ohladi, kljub ponovnemu ogrevanju ne more doseči tistega prvega, pravega okusa.  in kaj ima to veze z ravioli? nobene! tako kot ne vroča juha, ki je ne moreš pojest direkt iz piskra. pač počakaš, da se malenkost ohladi in jo s previdnostjo nosiš v usta.

 

 

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , ,

4 komentarjev

O deževni nedelji

….v enem trenutku sem opazila knjige, lepo zložene po policah za zastekljenimi vratci. v drugem sem si hotela zapomnit naslov, ki je bil tako velik, da sem ga prebrala brez očal.. Zemlja – vesolje. mogoče celo Vesolje – Zemlja. zna biti, da nič od tega, ker nisem bila tu, ampak nekje vmes…dež je enkrat ponoči nehal padat. škoda, ker je škropot kapelj pravi balzam za ušesa….Slepi morilec me vsak dan čaka, da ga preberem do konca. Nimam pojma kaj je na triinštirideseti strani, da se ne zmorem prebiti mimo nje. ..

Celo nedeljsko dopoldne sem si vzela za pol kile moke in kitajsko palčko, ki se mi je zazdela najbolj primerna za zvijanje fužev. Prav z užitkom sem jih zopet delala. Testo je nastalo bahačasto voljno, s pikčastim pridihom rdečkaste barve, ker sem vanj vsula samo pol žličke sladke rdeče paprike. V mislih sem imela črne fuže, pa se je ena vrečica sipinega črnila skrila nekam…do danes, ko se je spet pojavila v hladilniku.

Za domače fuže rabiš:

pol kile moke

5 jajc

eno palčko iz kitajske restavracije, na katero navijaš rezančno testo….

veliko dobre volje ali pa jih kupiš

Za paradižnikovo omako z lignji pa rabiš(ma sej vem, potrebuješ bi bilo lepše):

30 dag lignjev(očiščenih in narezanih na kolobarje)

3 zrele paradižnike

1 čebulo(mene je razočarala domača mlada čebula in sem jo vrgla, ker je bila neuporabna-črvički in to…)

3 stroke česna

pest sesekljanega petršilja

deci in pol belega vina

pol žliČke soli, poper, ščep zmletih suhih feferonov

oljčno olje

in

testenine po izbiri, ki jih, preden jih potopiš v omako, tudi skuhaš po navodilu, ki je napisano na embalaži. če kupiš moje testenine, ti ni treba brat navodil, ker ti bom povedala :)

V ponev vlij nekaj žlic oljčnega olja, na katerega lahko takoj daš narezano čebulo. Ko začne spreminjat barvo, ji pridruži česen in petršilj, dvakrat premešaj in dodaj narezane lignje. Ko jih tako malo potegne skupaj, poišči tiste zrele narezane paradajze(ali vsebino pločevinke koščkov paradižnika…kar je pred pravo sezono še najboljša izbira!), prilij vino, posoli in popraj. Premešaj, pokrito naj se kuhlja deset-petnajst minut. Zaradi mene lahko vino prej vliješ noter, ali ga pa sploh ne, ampak na koncu ne pozabi snisnit ene limone v omako.

No in potem skuhaš testenine, jih precediš in tako naprej vse do tega, da lahko ješ. Se strinjam, omaka ni nič novega, je pa dobra in pripravljena zelo hitro.

Dobrodošel je še parmezan. Če kupujete parmezan, kupite tistega v kosu in ga sami ribajte ali pa na drobno režite z nožem. mač beter.

Jah, potem pa dobiš sms nazaj…ni me doma z veselim in žalostnim smeškom hkrati. prevod: vesela, ker nisem doma in žalostna, ker ne morem priti na testenine. Moja najljubša in edina nečakinja je očitno nekje na potepu…

ps: tisto o mojih testeninah sem mislila resno. če jih kdo želi, mu jih napravim…vendar ne več kot iz pol kile moke, okej, mrbit iz mal več. ..pridem tudi na dom…

  • Share/Bookmark

, , , , , , ,

3 komentarjev

Rožmarinska

Kdaj dobiš beluše? Upam da čimprej. Ker to pomeni, da jih bom končno lahko pripravljala…. Pa je na noč padel domač sir in domač kruh in domača klobasa. Pridna pridna. Zgodbe o vaških posebnežih z gorenjskega konca so vedno zanimive in kakšno kdaj sem slišala že tretjič ali četrtič, kakšno prvič. In prvič slišana je zgodica tete, ki je zavestno zavračala vse dobrine in ker je med drugim tudi rada brala, je zaradi tega, ker ni hotela imet elektrike v svoji hiši, na noč sedela pod ulično razsvetljavo. In je ogrnjena sedela na stolu pod lučjo in brala. Rada poslušam…

Smetanova omaka  z dodatki (rožmarin, panceta, česen, gobe in sušeni paradižnik) za testenine, njoke ali krompir

Potrebuješ:

dve žlici masla

pet strokov nasekljanega česna

dva narezana suha paradižnika

ene 15 dag narezanih šampinjonov. če bi imela prave gobe, bi prav gotovo delala z njimi!

10 dek na kocke narezane pancete

2 deci smetane za kuhanje

in veliko rožmarina. jaz imam še nekaj posušenega od lani, iz Hvara. zdrobila sem ga za dve žlički.

V ponev daš maslo. medtem, ko se tali dodaš še narezano panceto, česen in šampinjone. Mešaš in pražiš kakšnih pet minut, gobo morajo spremenit obliko, panceta mora postat steklena, potem dodaš narezan suh paradižnik in priliješ pol deci vode.

Naj se pokuha dve minuti in potem slavno frcneš noter vso dišečost rožmarina, priliješ še smetano za kuhanje, pustiš da prevre in si gotov(a).

Skutine njoke lahko narediš iz pol kile skute in toliko moke, da se da lepo vmesit in med dlanmi zrolat svaljke, ali z dvema žličkama oblikovat žličnike ali skroglat kroglice. Jaz sem v zmes dodala še vrtno krešo. Kakorkoli, receptov za njoke je veliko…Te smetanove omake so zelo nasitne in da ni tako hudo lepljivo po ustih, sem prilila vodo preden sem zakuhala smetano. Rožmarinov prevladujoč okus je nekaj posebnega.

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , , , , , ,

8 komentarjev