Objave z Tagi kuharske knjige

Kako z marelami drugič

prvič je bilo tule.

Ker vidim, da ljudje res zelo iščejo recepte za marele….evo ga.  Mogoče komu prav pride, da namesto pohanih, pripravi marele po italijansko. Če mene vprašate, ne vem kaj je italijanskega v receptu, je pa dobro.

Recept je prepisan iz Gobarjeve kuhinje(Romano Božac, Stjepan Mužic) Knjiga je prevedena v slovenščino in jo priporočam, zelo koristna za nabiralce, pripravljalce in konzumatorje gob.

Marele na italijanski način

1 kg klobukov

130 dag masla

2 žlici sesekljanega peteršilja

1/2 žličke hude paprike

2 čebuli

1 žlica moke

2 dl mesne juhe

2 dl smetane

1 rumenjak

sol, muškatni orešek

1 žlica moke

Klobuke očistimo in narežemo na lističe. Na 50g masla prepražimo čebulo z dodatkom paprike. Zatem dodamo gobe in sol, dušimo pet minut. Dodamo muškatni oreše in peteršlij, posodo pokrijemo in dušimo 20 minut. Če se nabere tekočina od gob, jo odcedimo in dodamo še 50 g masla. Omako pripravimo tako, da na preostalem maslu prepražimo moko, počasi prilivamo mesno juho in ko zavre, zmanjšamo ogenj in počasi kuhamo 30 minut. Dodamo umešan rumenjak, posolimo, dodamo smetano, premešamo in odstavimo. Na ogenj ponovno pristavimo gobe, jih polijemo z omako, dobro premešamo, rahlo prevremo in postrežemo.

Jaz sem z maslom zelo skoparila, pa tudi pol ure nisem kuhala omake, smetane nisem imela, namesto nje sem uporabila kar mleko. Pa tudi ne dva deci. Aha, pa v ponev so mi padle še lisičke in kot rečeno, dobro je.

 

  • Share/Bookmark

, , , , , ,

3 komentarjev

Male “skrivnosti” v receptih

Dva predala v kuhinjskem elementu sta bila že pravo razdejanje. Pa še na pultu so se pojavile neke bukve. Potem sem zavila še do očeta in mu začasno izmaknila dve stari kuharski bukvi. Le za potrebe poziranja in brskanja po vsebini. Našla marsikaj…

No, v teh dveh mojih predalih ni da ni(bilo). Pol metra v višino napisanih na roko in iztiskanih receptov. Listkov in pildkov je tudi v bukvah na vsaki tretji strani, časopisnih izrezkov, ki datirajo v praskupnost…mislim, kot da pri naši hiši kuhamo že od nekdaj :)

Nekako takole je šlo od začetka pospravljanja:

Vse kar ni v trdo vezano, je šlo v kurilnico.

Tele tri so že stare. Dve debelejši sta iz predala kuharskih skrivnosti tašče, ki mi ju je prejšnjikrat radovoljno posodila…

Verjamem, da se v marsikateri hiši skrivajo kuharske knjige takih in še starejših letnikov.

Tale spodaj je iz zbirke moje mame. Jaz nisem nikoli nič skuhala ali spekla po receptih iz te knjige. Zato sem pa tolikokrat več vstavila kakšen listič, na brzino spisan. Prav danes sem se pa spomnila na eno bukvo, ki je nekam izginila in vem da mi je bila všeč, spomnim se pa ne, kateri kuhar je bil šef.

V teh knjigah je malo morje slik in nekih podob, med drugim tudi potrdilo o plačilu zavarovanja za naš avto :)

En recept iz dobe rdečega kulija.

Ekola, tole spodaj pa je to, kar je največkrat v mojih rokah, če ne vem, kako se obrniti :) Knjižice z recepti sestre Nikoline(kar jih ni na fotki, so pri mojem očetu), knjiga receptov za gobje jedi(priporočam!!) in pa Goljatova fensi kuharska knjiga.

Pa še en recept iz dobe črnega kulija, pisava je nekam ista :)

Takole pa je ovekovečil svoj naslov  na zadnji strani ene od kuharskih bukev taščin oče .

Kakorkoli se obrnemo in preizkušamo recepte dežel, ki so malo dlje od Italije ali Grčije, na koncu ugotovimo, da ga ni čez repo in fižol, zabeljen z domačimi ocvirki. Kajne?

  • Share/Bookmark

, , , ,

6 komentarjev