Objave z Tagi koromač

O dveh štrucah

naslov zavaja, uvod tudi. če iz te moke ne bo kruha, bo pa iz druge…lahko pa nastane tudi potica.

Po zaspanem jutru imam danes dopust. Če pogledam ven, postanem depresivna u tri pomaranče. Dež, megla, prevelik plus na termometru pa tali sneg kot tistega pomladanskega. Vode v obcestenem jarku je do vrha, takorekoč naš travnik plava pod vodo.  Ena od svetlejših pik na obzorju fejsa je coprniško sporočilo :) Vse ostalo ni vredno omenjat.

Našla sem eno odlično listnato testo, diši prav po tistih časih, ko je moja mama delala testo. Jaz ga seveda še nisem. In tudi dvomim v to, ker je nakup pač enostavnejši. Mesarju sem rekla naj mi zmelje pol kile mesa, nekaj od pujsa, nekaj pa od krave. Tiste pol kile je seveda postalo 70 dek.  Vse ostalo je pa bilo doma.

Mleto meso v listnatem testu

rabiš:

pol kile mešanega mletega mesa

pol čebule

žličko sezama

pest sesekljanega petršilja

sol poper

1 jajce, dve žlici rikote, 1 žlico moke(ali drobtin, ali kosmičev)

1 zavitek listnatega testa

1 jajce

gorčico

peki papir

V meso vmešaš čebulo, rahlo prepraženo na olju in sezamovih semenih. Dodaš sesekljano čebulo, jajce in rikoto. Če je zmes preveč mokra, dodaš še malo moke. Pustiš ene pol ure pri miru.

Testo prerežeš na pol, obe polovici še malo razvaljaš, iz mesne mase oblikuješ dve “pravokotni potički” in oviješ s testom. Po želji še premažeš z gorčico, zelo na tanko da ne postane meso kislo. Daš na pekač s peki papirjem, preluknjaš in premažeš z jajcem. Pekač daš v vročo pečico za 45 minut.

Zraven si zmisliš primerno omakco, jaz sem si kar koromačevo. Preprosto narežeš koromač na rezance, ga rahlo podušiš in zmešaš s kislo smetano.

  • Share/Bookmark

, , , ,

2 komentarjev

O eni sobotni kuhariji

Za lažje branje klikni zgoraj desno na velik A, tekst do prve fotke pa komot preskočiš.

Kdaj ste nazadnje bili v moji spletni kuhinji? Kdaj ste dvigovali pokrovke iz piskrov? Aha, zadnjič enkrat…Nimam najbolj rada, če se mi gleda v pisker, pa da se krade ven, preden je na mizi. Baje se temu ne da upret… Od zadnjič pa do sobote, priznam, se mi ni dalo nič poštenega skuhat. Vmes enkrat sem cvrla ribje filete…tisto varianto brez drobtin…hm, doma ne počnem tega, drugje mi je pa šlo prav fino do želodca. S krompirjevo solato z veliko nasekljanega petršilja. Kul. In kaj je bilo najbolj kul? Da sem obsedela za mizo, iz katere meni ni bilo treba pospravit krožnikov in pribora :) Da ne bo nepotrebnih vprašanj, sporočam, da mi ni težko tega počet. Bolj je moteče tisto, ker se vse zdi tako samoumevno. Še dobro, da imam poleg paličnjaka še tipa, ki zelo rad pere posodo. Električnega tipa seveda.  Se komu zdi da jamram? Pa ne.

Za tole skuhano je rahlo kriva televizija, ki je prižgana zato, da ni tišine po bajti in skoraj vedno je aktiven Travel. Pa so se potepali tam nekje po vzhodu in jaz sem potem v soboto pri sosedu naprosila mesarja, da mi zreže govedino na rezance. Ob sobotah je malček več gneče kot med tednom in ljudje v vrstah so prav obremenjeni s časom. Meni se načeloma nikoli ne mudi in moram priznat, da se mi tisti “živci” včasih zasmilijo. No, ko sem prosila mesarja, če mi zreže govedino, se je nekdo oglasil, češ zdej si je pa še to zmislila,v vrsti pa čakamo…Rahlo mi je bilo vseeno.

kalčki

Za govedino z ingverjem in kalčki sem za nas potrebovala:

40 dag govedine-narezano na trakove

1 rdeča čebula

oljčno olje

sol, poper, koriandrova semena, mleti ingver

pločevinka kalčkov

juha ali voda za zalivanje(ne preveč)

Torej… v najljubši ponvi rahlo segrejemo oljčno olje, dodamo narezano čebulo, na oboje stresemo govedino. Kurjavo pojačamo.Jaz sem jo še prej ene pol ure marinirala v tamari omaki. Govedina  je seveda narezana. Nekajkrat pomešamo, da se ne skuri, zmanjšamo številko na štedilniku, solimo, popramo, dodamo žličko mletega ingverja in pol žličke koriandrovih semen. Pokrovko je dobro imeti pri roki, da pokrijemo ponev, občasano po žlicah dolivamo juho ali vodo in dušimo do mehkega. Mokrote naj bo toliko, da meso ni ravno na suhem.  Na koncu dodamo kalčke, premešamo, enkrat naj zavre in to bi bilo to.

Koromač s kislo smetano je fino fajn za pojest. Lahko poleg gornje govedine, lahko pa tudi kar tako.

1 koromač

oljčno olje

rožmarin

timijan

kisla smetana

Med dušenjem govedine se najde čas, da koromač očistimo, razrežemo  na osem delov, ali pa narežemo na rezance. Na oljčnem olju ga popečemo do nežno rjave barve, dodamo rožmarin in timijan, pokrijemo in dušimo. Par zrnc soli in popra tudi ne škoduje. Zopet dušimo do mehkega. Presujemo v skodelico in zmešamo s kislo smetano.

O takem koromaču pišejo na tejle strani.

Še vedno je dovolj časa za lupljenje krompirja, ki ga skuhamo nakockanega, posoljenega in z dodatkom rožmarina.

ps: so me vprašali, če pri nas jedo kalčke. Ja, jih…saj so prav dobri.

 

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , , , , , ,

1 komentar

Zopet o gobah in še čemu

Zgodbo o prvem srečanju z ostrigarji sem povedala že v enem komentarju nekaj objav nazaj in ker sem mal lenobe, bom zgodbico simpl prekopirala:

no, zdej sem se pa spomnila ene zgodbice z gobami…pred leti je moj stric zelo reklamiral gojenje in uporabo ostrigarjev.jih je tudi vsake toliko prinesel in ker tega ni bilo malo, je bilo treba te gobe spravit v promet. preizkušeno so bile ocvrte izredno dobre in jaz kot pridna(!) snaha(! kar seveda nisem), nesem pladenj spaniranih gob tašči in tastu. never again! namreč, tast menda organsko ne prebavlja gob in je skoraj izbruhal drobovje. enako se mu je zgodilo tudi s travniškimi kukmaki čez par let, pa to pot nisem bila jaz tista zloba……

bukov ostrigar

Velika prednost pri gojenih gobah je, da so na voljo kadarkoli po trgovinah ali pri gojiteljih, klopa ne moreš fasat, niti križ ne more bolet od prepogostega pripogibaja. Sicer ostrigarji menda rasejo na deblih bukev, tako da pripogibanje itak odpade. Zelo prikladno je tudi, ker odpade tudi sicer zelo zamudno čiščenje, kot pri gobah, nabranih v gozdu. Ampak je pa lušn, ja, ugledat jurčka pod listjem…se strinjam…

Seveda je cvrtje tista najslabša izbira, ampak če ne pretiravamo in če pohate tako kot jaz, enkrat na leto, nas ne bo konec zaradi tega.  Zame je goba na žaru najboljša izbira…

panirane glive

Na krožniku so ostrigarji dobili družbo riža s korenčkom in bučkami ter koromačem.

Gratiriniran koromač je danes zmagal. Če se vam da in ne veste kako….gomolj koromača narežite na rezine ali kakor vam paše, pokuhajte 10 min v rahlo osoljeni vodi, odcedite, ohladite, dajte v ognjevaren pekač, prelijte z mešanico razžvrkljanega jajca, kisle smetane,malo soli, popra in naribanega sira. Jaz sem po vrhu potrosila še ščep suhe bazilike. V vroči pečici 15 minut bo čisto dovolj.

koromač pod prelivom

pekač s koromačem, vzet iz pečice

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , , , , ,

3 komentarjev

Maraš ali pa ne

…okus koromača. En majhen primerek gomolja se je znašel v košari. Zelo luškano o tej zelenjavi piše tukaj.

Za zajtrk sem danes jedla pečeno jajce, no dve pečeni jajci, ker od enega nisem nikoli imela nič. Danes pa, ker se mi je zdelo, da bi pojedla nekaj toplega, sem imela preveč. Zgodba z žolčnimi kamni, ki jih več ni, je že prežvečena, ampak očitno moja notranjost še vedno ne prenaša kamenju neprijaznih stvari. Sem jih zadnjič dobila po piskru po obisku Mekiča, danes pa po jajcih. Mač beter bi blo, da pojedla koromač že za froštik, pa še lepoti je bolj prijazen….lepoti na bedrih.

Aja….tisti mali gomolj sem razrezala na osem delov(menda osem…potem tako nastane več delov), na žlici oljčnega olja dušila kakšnih deset minut, malo posoljeno je še vedno preveč posoljeno….skratka, zelo simpl priprava koromača….dober sladkast okus.

  • Share/Bookmark

3 komentarjev