Objave z Tagi koriandrova semena

o eni drugi paradižnikovi omaki

še vedno se preganjamo s paradajzom. omaka, ki smo jo snedli z dvoinpolti, bi bila najbrž zelo primerna tudi za shranek…

in danes se počutim tako, kot bi živela v drugem časovnem pasu. do devetih sem naredila toliko, da bi lahko šla zopet spat. tale vročina mi nič kaj ne ustreza, še za na rumeno strelo ni primerna. sem mejčken na glas razmišljala, da bi šla proti Gorenjski, samo se mi ne izide. ej, pojma nimate kako živčne dela ljudi vroč zrak in potem je vse križemkražem po cesti. jao, zdle sem spomnla….se peljem proti Žički kartuziji in dohitim na ne preveč široki cesti eno teto v petki…cela cesta je bila njena, po moje ni imela dobrega občutka za širino avtomobila. ko dohitiš take si v dilemi, kako in kdaj jih prehitet, če jih sploh prehitet in hkrati paziš na cesto daleč pred sabo…ja itak, da je šla prehitevat kolesarko brez žmigovca in potem se je peljala kar v tisti prehitevalni širini, nasproti pa en tipo s kombijem, ki je moral hočešnočeš zapeljat že na travo. ženska v petki pa še vedno lepo čez sredino vozišča. aa bemomast, dobro da je kartuzija za ovinkom. o tem, da po desetih minutah ni nihče povohal v senčni vrt, pa sploh nimam besed. jajsk, aja….morda pa ne strežejo zunaj. pih, pa sem zopet bencinskemu servisu dala zalužit. tu imajo vsaj tiste kofitugou dobre! tak. nimam nobenih fotk, ejte, ne da se mi :) aja, Gorenjska pa to….sej bi blo mrbit kul, če bi se že ob petih zjutraj direkt na Vršič,al nekam pač v hribe zapeljala, tam počakala do petih popoldan in šla nazaj. mrbit, mrbit pa za vikend, danes sem lepo doma in ob pol sedmih je testo že vzhajalo. pa pol litra kave in liter in pol mineralne.

da nisem malo zašla od paradižnikove poti? okej…

eno šalotko sem naseckala, prav tako štiri stroke česna. oboje sem na olivcu podušila(deset mnut), dodala šest narezanih paradižnikov, posolila, poprala, dodala žličko rjavega sladkorja, žličko strtih koriandrovih semen, dve žlici sojine omake in žličko glassa balsamica. lahko tudi ali pa bi morda bilo celo bolje uporabit balzamični kis.dodala sem tudi žličko tele čilijeve omake. premešala sem in na zmernem ognju pokrito kuhala do, po videzu, svilnate goste omake. od oka eno uro, tu nekje.glejte, vi jo lahko brez greha spasirate, jaz je nisem…

za vmes sem skuhala še home made testenine in spekla dvoinpolte(pač tako, kot se polpeti naredijo, za poziranje pa sem uporabila košček home made kruha. na rezance se je omaka čudovito obesila, potreseno z sveže naribanim parmezanom in ocvirkom faširanca … celo kuhar je pustil na mizi s kruhom pomazan krožnik.

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , , ,

2 komentarjev

Afelia

Afelia.

Jed iz Cipra.

Recept iz knjige mediteranskih okusov.

Fotke moje.tudi zadnja.

potrebuješ:

pol kile svinjskega mesa

4 žličke koriandrovih semen, ki jih stolčeš v možnarju ali zmelješ v mlinčku

3 manjše čebule

3 deci rdečega vina

sol, poper, žličko sladkorja, oljčno olje in dve posodi. eno za zunaj, eno za noter.

svež koriander

Po pripovedovanju je afelia najboljša, če meso odleži s suho marinado najmanj štiri ure. V knjigi piše ne več kot štiri ure. Kakorkoli, iz lastne izkušnje povem, da je slabih 20 minut zadovoljivo.

Meso od pujsa narežeš na kocke(manjše kot za običajen golaž) in vanj vtreš mešanico zdrobljenega koriandra, soli, sladkorja in popra.

Olupiš čebulo in jo narežeš na kolobarje. Pripraviš še ponev, olje in vino. Ko se ti bo zdelo, da je mariniranja dovolj, daš na plato ponev z dvema žlicama olja, segreješ in na hitro popečeš svinjske koščke. (beri: koščke svinjine)

Meso prebukiraš v eno ognjevarno posodo, na prejšnji ponvi pa zopet na vročem olju podušiš čebulne kolobarje, posoliš, poraš in zaliješ z vinom. Ko bo vinska čebula zavrela, jo preliješ na meso, ki se nahaja v posodi za notranjo uporabo.

Aha, pečico pa že prej enkrat nastaviš  med 180 in 200 stopinjami, posodo z mesom pokriješ! in ko mine ena ura, pogledaš kaj se je zgodilo s posodo v pečici. Ne s posodo, ampak z mesom. Nujno preveri mehkobo, če je mehko, pusti še kakšnih 10 minut odrto posodo v pečici. če ni, pokrij nazaj in čez čas ponovi postopek.

No, namenoma nisem fotkala gotove jedi. Tale fotka spodaj je iz knjige mediteranskih okusov in je živi primer, kako spedenajo fotke, zarad katerih se ti cedijo sline. Ne verjemi vsemu, kar vidiš, čeprav je bolje verjeti očem kakor ušesom. Če greste iskat fotke afelie, boste naleteli na točno takšne, kakršna afelia pride na krožnik. Se pravi, meso postane temno. Kako tudi ne, saj se kuha v rdečem vinu. Je pa sila okusno in malce drugače, kakor smo mogoče vajeni. Izreden okus naredi ta velika količina koriandra. Zelo priporočam temeljito mletje, da ni kasneje lovljenja lupinic po kotičkih ust.

In kaj še? Če se hočete pohecat, ko vas kdo vpraša iz katerega mesa je ta jed, lahko mirne duše rečete da je divjačina :)

Za moj okus zelo dobro, ker imam rada čebulo in rdeče vino in zadnje čase vedno bolj tudi koriander. Plus, zaradi katerega bo še na sporedu tole, je enostavna priprava, malo sestavin in te so večinoma vedno pri roki.

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , ,

2 komentarjev

O faflah še drugič

prvič so tule. ampak, po mojem okusu so boljše današnje.

Za marinado sem vzela nekaj brizgov tamari omake,dve  žlici sladke gorčice, eno žlico navadne gorčice, žličko sladkorja, grobo morsko sol, malo belega popra, žličko zdrobljenih koriandrovih semen, sok ene limone, tri žlice oljčnega olja, dva ščepa sladke rdeče paprike.In najpomembnejša stvar, gor sem vrgla še pol skodelice sesekljanih mandljev, ki so mi ostali od včeraj.

Eno uro najmanj je fino, da se piščančji kosi valjajo po tej marinadi, potem pa na pekač počiš peki papri, ga premažeš s stopljenim maslom in obložiš s faflami ali bedrci.

V pečici na 200-220 stopinjah se počuti prav dobro kakšnih 45 minut. Zadnjih nekaj minut zelo pomaga žar špirala. Omakca, ki ostane pri pečenju je super zabela za zeljne krpice.

  • Share/Bookmark

, , , , , , , ,

Brez komentarjev

O eni sobotni kuhariji

Za lažje branje klikni zgoraj desno na velik A, tekst do prve fotke pa komot preskočiš.

Kdaj ste nazadnje bili v moji spletni kuhinji? Kdaj ste dvigovali pokrovke iz piskrov? Aha, zadnjič enkrat…Nimam najbolj rada, če se mi gleda v pisker, pa da se krade ven, preden je na mizi. Baje se temu ne da upret… Od zadnjič pa do sobote, priznam, se mi ni dalo nič poštenega skuhat. Vmes enkrat sem cvrla ribje filete…tisto varianto brez drobtin…hm, doma ne počnem tega, drugje mi je pa šlo prav fino do želodca. S krompirjevo solato z veliko nasekljanega petršilja. Kul. In kaj je bilo najbolj kul? Da sem obsedela za mizo, iz katere meni ni bilo treba pospravit krožnikov in pribora :) Da ne bo nepotrebnih vprašanj, sporočam, da mi ni težko tega počet. Bolj je moteče tisto, ker se vse zdi tako samoumevno. Še dobro, da imam poleg paličnjaka še tipa, ki zelo rad pere posodo. Električnega tipa seveda.  Se komu zdi da jamram? Pa ne.

Za tole skuhano je rahlo kriva televizija, ki je prižgana zato, da ni tišine po bajti in skoraj vedno je aktiven Travel. Pa so se potepali tam nekje po vzhodu in jaz sem potem v soboto pri sosedu naprosila mesarja, da mi zreže govedino na rezance. Ob sobotah je malček več gneče kot med tednom in ljudje v vrstah so prav obremenjeni s časom. Meni se načeloma nikoli ne mudi in moram priznat, da se mi tisti “živci” včasih zasmilijo. No, ko sem prosila mesarja, če mi zreže govedino, se je nekdo oglasil, češ zdej si je pa še to zmislila,v vrsti pa čakamo…Rahlo mi je bilo vseeno.

kalčki

Za govedino z ingverjem in kalčki sem za nas potrebovala:

40 dag govedine-narezano na trakove

1 rdeča čebula

oljčno olje

sol, poper, koriandrova semena, mleti ingver

pločevinka kalčkov

juha ali voda za zalivanje(ne preveč)

Torej… v najljubši ponvi rahlo segrejemo oljčno olje, dodamo narezano čebulo, na oboje stresemo govedino. Kurjavo pojačamo.Jaz sem jo še prej ene pol ure marinirala v tamari omaki. Govedina  je seveda narezana. Nekajkrat pomešamo, da se ne skuri, zmanjšamo številko na štedilniku, solimo, popramo, dodamo žličko mletega ingverja in pol žličke koriandrovih semen. Pokrovko je dobro imeti pri roki, da pokrijemo ponev, občasano po žlicah dolivamo juho ali vodo in dušimo do mehkega. Mokrote naj bo toliko, da meso ni ravno na suhem.  Na koncu dodamo kalčke, premešamo, enkrat naj zavre in to bi bilo to.

Koromač s kislo smetano je fino fajn za pojest. Lahko poleg gornje govedine, lahko pa tudi kar tako.

1 koromač

oljčno olje

rožmarin

timijan

kisla smetana

Med dušenjem govedine se najde čas, da koromač očistimo, razrežemo  na osem delov, ali pa narežemo na rezance. Na oljčnem olju ga popečemo do nežno rjave barve, dodamo rožmarin in timijan, pokrijemo in dušimo. Par zrnc soli in popra tudi ne škoduje. Zopet dušimo do mehkega. Presujemo v skodelico in zmešamo s kislo smetano.

O takem koromaču pišejo na tejle strani.

Še vedno je dovolj časa za lupljenje krompirja, ki ga skuhamo nakockanega, posoljenega in z dodatkom rožmarina.

ps: so me vprašali, če pri nas jedo kalčke. Ja, jih…saj so prav dobri.

 

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , , , , , ,

1 komentar