Objave z Tagi knjiga

Govori se o Knjigi

Društvo mrtvih pesnikov je spodaj…..

S knjigami sem se srečala zelo hitro. Prej kot z igračami bi rekla. No, najbrž ni čisto tako, ampak jaz se spomnim, da sem Marinke prelistavala, da so razpadle.

Potem se je pa začelo….

Za vsak konec šolskega leta sem dobila knjigo. Tudi vmes je padla kakšna in sploh ne bom pozabila, ko smo šli v mesto v knjigarno in je mama rekla, naj si sama izberem eno knjigo. Ko vzameš novo knjigo iz police, jo ogledaš iz vseh strani, polistaš po njej….najs. Ljubezen do knjig sem podedovala, moja starša sta kupila veliko knjig, zbirk, nenazadnje tudi priročnikov. Mislim da nobena knjiga ni ostala neprebrana. Veliko je pri nakupih pripomogel tudi Svet knjige…Potem so kar naenkrat knjige postale predrage, jaz pa sem že tako ali tako hodila v knjižnico in ja, včasih plačala tudi veliko zamudnino.

Danes sem šla čez vse prostore, v katerih hranimo knjige, v očetovi knjižnici pa sem našla Pravljice Frana Miličinskega. Upala sem, da jo najdem. Vedela sem, da je že razcufana, pa polepljena, ampak da bi jo kdo vrgel proč?! Ni je. Lepo je stala med ostalimi in ko sem videla tisti znani hrbet, so se mi učke kar zasvetile. Ne znam, ne morem se spomnit kolikokrat je bila prebrana. Ko nisem imela kaj drugega, sem jo vzela v roke še dosti let kasneje. Iz nje sem brala sinu in verjetno jo je tudi on znal na pamet. In prav prva iz knjige, Desetnica, mi je še danes ena lepših pravljic.

V današnjem brskanju sem našla knjige, ki so mi prav posebej drage. Brala sem raznovrstne avtorje, domače, tuje, nobeno poletje se nisem odpovedala Simlu.

Najraje sem vzela(in še vedno se prepuščam trenutnemu navdihu in predlogih) v roke knjige in avtorje, ki so mi prišle na pot po nekem naključju, ali pa so usodno tresknile na mojo pot. Za slednje velja Alma Karlin, s katero sem se srečala nevede, tisto leto, ko sem začela delat. Ne se smejat, ampak takrat še ni bilo neta, da bi pametnejše vprašala kdo je Alma. Pa sem eno dopoldne, preden sem šla v službo, zavila še v knjižnico in previdno vprašala, če imajo kaj od Karlinove. Ja. Potem sem predelala nekaj njenih knjig, malo pozabila na njo, kasneje sem pa lepega popoldneva po čudnem naključju? naletela na poznavalca Alme in tako se me drži še danes. Ljubezen do Alme. Da sem komaj čakala, da izide njena avtobiografija, se pa tako že ve….

O cvetkarskem početju sem pisala tukaj. In še vedno čakajo na premestitev v zgornji plac, pa da se lepo sortirajo…knjižičar/ka?

Tule spodaj je par tistih iz domače knjižnice pri očetu, ki so mi danes posebej padle v oko in o vsaki pravzaprav vem, kje in kdaj sem jo brala. Večino več kot dvakrat.

Špelin dnevnik, Mladost v džungli

Branka Jurca me je razveseljevala s Špelinim dnevnikom v sedmem razredu? Ne spomnim se…

Glavne osebe na potepu

Po to knjigo sem v petem razredu šla naravnost iz šole. Učiteljica je pri uri slovenščine začela zelo doživeto prebirat prvo poglavje in rekla sem si, preden bo tole ona pri vseh urah prebrala, moram jaz vedet ŽE DANES kaj se je zgodilo…in sem začela brat že na avtobusu, ko sem šla nazaj iz mesta. Kaj se je zgodilo? Res sem že isti dan pojedla knjigo. Kot kasneje marsikatero. Ko nisem mogla zaspat do jutra, dokler nisem obrnila zadnjega lista. Zdaj to malo težje počnem, ker me boli vrat in v oči mi sveti luč iz stropa…

Zlati človek

..........

V nočni omarici, na njej, tudi pod posteljo se znajdejo bukve…

...........

Ekola, to je tista iskana in najdena knjiga pravljic Milčinskega.

in še in še in še…

Kar je bilo prebrano v zadnjih letih, je bilo  vrnjeno v knjižnico, knjige so dejansko postale predrage, da bi jih kupovala.

in še vedno sanjam o bukvarni….

YouTube slika preogleda

Če kdo ne ve kaj bi bral, naj vzame v roke knjige, katerih naslovi so omenjeni v zgornjem komadu. Imel bo veliko izbiro in dovolj dela.

Knjiga mi je en tak poseben izhod, pripomoček za biti tam nekje, kamor si želim, kjer bi bila in kjer bi v letih okrog 1400 živela :-) Pripomoček za pogled v duše drugih, v resnice preteklih let in  v znanstveno fantastiko bodočih let. Stripi znajo biti zelo zanimivi, moraš jih imeti rad, če kdo ni pogledal med platnice Meksikajnarjev…priporočam tudi to.

  • Share/Bookmark

,

2 komentarjev

Takole mimogrede, pa tudi o Almi

Moj spisek prigrizkov, juhic, solat, namazov, nabodalc, sladic ….. ,ki sem jih zbirala v zadnjih treh mesecih, se počasi bliža koncu. Dejansko je končan, tu in tam mi še kaj pade, pa dodam. Okoli novega leta je padla ideja o pomoči pri pripravi piknika, partyja, druženja pač. Z veseljem sem obljubila sodelovanje. …Takolele. Jaz sem pripravljena.

Grozljivo se zabavam (niti ne zares) ob nekaterih komentarjih na blogih. Kot da ljudje samo čakajo, kdaj bodo komu povedali, kako neumni so in vedno bodo imeli svoj zadnji prav. Ahaaa, nenazadnje tudi na svojem prostoru pod blogovskim soncem najdem cvetke in smetke….

Ponedeljek je bil mojim ušesom neverjeten balzam. Za razliko od današnjega torka, ker se je vsa včerajšnja izgubljena radovednost morala na nek način nadoknadit.. .Čim manj povem o sebi in mojih, tem bolje se počutim.

Adrenalin za dobro jutro. Že v nedeljo zvečer je lučka za gorivo sumljivo utripala, včeraj pa že neprekinjeno svetila. Pa se je bilo treba peljat v službo, pa domov. Seveda mimo vseh bencinskih. Itak da bi bilo, že iz denarnega vidika, dobro včeraj napolnit (beri za 20 € napolnit) tank, ampak…jaz ne bi bila jaz, če ne bi odlašala do konca. Okej, danes zjutraj je namen odličen. Peljem se proti naši “italijanski” bencinski, ki je po vrhu vsega v drugo smer, kot pa velemesto Celje. Sploh ne upam pomislit, koliko časa bom stala, da se lahko vključim na ultra prometno glavno cesto…viii, v sekundi sem na tankštelu. O šiiiit, nemebasat, zaprta! Od tu naprej mi pa res samo še hlapi pomagajo, da se pripeljem do.. pazi.. druge naslednje bencinske. Ja, eno sem pa izpustila :)

No, ne me vprašat, kako bi bilo, če bi obstala na cesti. Ker enkrat sem že. In prav nič ni bilo luštno.

btw: imam filing, da bom tele dni dala dučeja vun… 

 PS: Celje bo dobilo Almin kip v naravni velikosti. Več piše tukaj.  

 PS2: “Ne moreš spati od sobote zvečer do ponedeljka zjutraj;prav tako ne moreš-če si delal ves teden iz dneva v dan povprečno osem ur v pisarni in tri ure doma-samo študirati, samo umsko delati, in ko z zagrenjenostjo pomisliš na ljudi, ki imajo družbo, je skoraj nemogoče zakrpati raztrgane rokavice in nogavice ali prišiti pobegle gumbe. Vse to raje počnem v jutranji naglici, hitro, preden se na vrat na nos poženem po stopnicah navzdol in na urad.”

Zgoraj je odlomek iz avtobiografske knjige Alme Karlin Sama. Takoj za njim  pa je eden najbolj v srce segajoč, mojemu srcu seveda. Če  bo kdo  knjigo (pre)bral, se bo srečal z njim. Do takrat pa… :)

  • Share/Bookmark

, ,

4 komentarjev

Male “skrivnosti” v receptih

Dva predala v kuhinjskem elementu sta bila že pravo razdejanje. Pa še na pultu so se pojavile neke bukve. Potem sem zavila še do očeta in mu začasno izmaknila dve stari kuharski bukvi. Le za potrebe poziranja in brskanja po vsebini. Našla marsikaj…

No, v teh dveh mojih predalih ni da ni(bilo). Pol metra v višino napisanih na roko in iztiskanih receptov. Listkov in pildkov je tudi v bukvah na vsaki tretji strani, časopisnih izrezkov, ki datirajo v praskupnost…mislim, kot da pri naši hiši kuhamo že od nekdaj :)

Nekako takole je šlo od začetka pospravljanja:

Vse kar ni v trdo vezano, je šlo v kurilnico.

Tele tri so že stare. Dve debelejši sta iz predala kuharskih skrivnosti tašče, ki mi ju je prejšnjikrat radovoljno posodila…

Verjamem, da se v marsikateri hiši skrivajo kuharske knjige takih in še starejših letnikov.

Tale spodaj je iz zbirke moje mame. Jaz nisem nikoli nič skuhala ali spekla po receptih iz te knjige. Zato sem pa tolikokrat več vstavila kakšen listič, na brzino spisan. Prav danes sem se pa spomnila na eno bukvo, ki je nekam izginila in vem da mi je bila všeč, spomnim se pa ne, kateri kuhar je bil šef.

V teh knjigah je malo morje slik in nekih podob, med drugim tudi potrdilo o plačilu zavarovanja za naš avto :)

En recept iz dobe rdečega kulija.

Ekola, tole spodaj pa je to, kar je največkrat v mojih rokah, če ne vem, kako se obrniti :) Knjižice z recepti sestre Nikoline(kar jih ni na fotki, so pri mojem očetu), knjiga receptov za gobje jedi(priporočam!!) in pa Goljatova fensi kuharska knjiga.

Pa še en recept iz dobe črnega kulija, pisava je nekam ista :)

Takole pa je ovekovečil svoj naslov  na zadnji strani ene od kuharskih bukev taščin oče .

Kakorkoli se obrnemo in preizkušamo recepte dežel, ki so malo dlje od Italije ali Grčije, na koncu ugotovimo, da ga ni čez repo in fižol, zabeljen z domačimi ocvirki. Kajne?

  • Share/Bookmark

, , , ,

6 komentarjev

Pot do naslova

Rada imam če se mi pripeti ravno tisto, o čemer razmišljam. Zdaj, prejšnji dan, zjutraj, ko se peljem v službo.

V predalu mize imam že od nekdaj čokolado. Dozirana je pol koščka na dan, če padejo energije. Dovolj je pol koščka, ne me prepričevat, da je fajn pojest celo. Ker ni. Čokolada v muffinih, v pecivu, v filmu, v predalu, v moji glavi in ustih.

Tako, kot strela iz jasnega…ko ravno na trdo zaprem predal s čokolado, se spomnim na knjigo. Daj, kako je že naslov? Ne morem se spomnit. Niti si ne morem pomagat z netom, ker ne vem kdo jo je napisal. Niti ne morem vprašat v knjižnico, ker nimam pojma o naslovu.

Na pol odsotna grem z našimi na malico, ker mi ne da miru…vidim pa slike kuhinje, pokrajine, žensk, otrok.

V čajni kuhinji pa razsvetljenje. V loncu je že vrela voda za kavo.

Kot voda za čokolado bo danes prebrana.

Bo pa tudi  ena od tistih knjig, ki jih preberem vsaj dvakrat.

  • Share/Bookmark

,

Brez komentarjev

Knjižno

  • Share/Bookmark

,

7 komentarjev

Ena od cvetk še iz prejšnjega leta

Pred dvema letoma je moja sodelavka po teti dedovala. Gospa je bila vdova, živela je v lepem, s starinskim pohištvom opremljenem stanovanju, prepotovala je pol sveta.

Ko je ta moja sodelavka čistila tetino stanovanje, preden ga je prodala, je šlo na smetišče kar nekaj pohištva, ki je imelo vrednost. Jaz bi jo pretepla, ker ni prej povedala kaj namerava.

Med vso dediščino je bila tudi cela knjižnica. Po kakšnem čudežu se je odločila, da bo knjige prepeljala na Štajersko, mi ni jasno. In kam jih je pospravila? Bolje rečeno, nametala. V eno vlažno klet.

Eno jutro, ob kavi, začne na glas razmišljat….da ji te knjige delajo samo napoto in da jih bo začela kurit. Prosim??? Kaj boš s knjigami? Počakaj, tako se pa s knjigami ne dela. Vsaj po mojem mnenju ne. Komaj sem jo prepričala, da bom knjige prišla jaz iskat in jim dala prostor.

Teh knjig je približno 900. Od enciklopedij, slovarjev, romanov, priročnikov, biografij…B jim je naredil police v suhem prostoru. Vsaj predčasno se ne bodo uničile.

Sem pa prijazna knjižničarka. Če si kdo pride sposodit kakšno knjigo, pa je ne vrne v roku, mu ne zaračunam zamudnine :)

No, tole je le kakšna četrtina teh knjig.

Me pa ultra jezi, ker imajo nekateri odnos samo do denarja.

  • Share/Bookmark

12 komentarjev