Mogoče res izgleda ceneno in neugledno tale osličev file, vendar je po okusu, ki ga zaznajo moje brbončice, daleč pred vitkim somom. Je in ni naključje, da na postni petek pečem tega siromaka. Pač je petek in pa zaluštalo se mi ga je. Cvrtja ne maram, res je da mi tu in tam zapaše, najmanj mi je pa do ocvrte ribe. Največkrat pa ribe! pečemo zunaj, v kaminu, na rešetkah nad ognjem. Fileti so pravzaprav izhod v sili.

Osličev file na žaru

Medtem ko, osličevi ali katerikoli drugi fileti, počivajo posoljeni, rahlo potroseni z domačim suhim čilijem, pokapljani z limono in oljčnim oljem ter posuti  z enim zdrobljnim lovorjevim listom, lahko napraviš pomako. Jaz sem jo iz kisle smetane, narezanega česna in dvema lističoma sveže mete.

Na očetovem vrtu sem poleg mete smuknila tudi drobnjak.. Šnitloh po domače.  Drobnjak za osvežit ribje grižljaje, meto pa za v kislo smetano.

Za ponarejene piknike, ki so predvsem zimskega značaja, najraje vzamem električni žar. Kosi mesa, ribe in zelenjave se prav lepo pečejo na njem, naredijo se tiste seksi rjave ali temno rjave proge…itd…No, poceni ni zaradi porabe elektrike, sicer pa je kul reč to.  Zunanji kamin je le zunanji.

Ja no, to je že skoraj vse….na vročo ploščo počiš marinirane filete (filete ali fileje?!  -  bom vprašala človeka, ki bo tole vedel iz prve, po tisti največji knjigi v naši bajti se mi ne da zdajle brskat ) , nekaj minut pečeš po eni, naslednjih nekaj minut pa po drugi strani.  Vmes pokapljaš z oljčnim oljem, da je bolj zaftig. Dio mio, same domače besede.

Čisto konec je, ko (če) imaš še hudo poletno solato poleg. Ne, nisem je imela. A pa vsaj paradajz Bil je še kruh, spet ne najboljša izbira….Najboljše je, če se poje takoj, ko je pripravljeno, sicer zna nastat podplat.

Nekatera copranja mi gredo odlično od rok, nisem pa znala nacoprat rib za celo naše selo, tud iz štepiha, na katerem smo sedeli,  ni hotlo priteči nič drugega kot voda.

Pa dobr se mejte čez praznike …