Objave z Tagi fotografija

Nekaj na žlico

Prav pogrešala sem že nekaj mesnega na žlici. Če je na žlici, je v kombinaciji z zelenjavo in kruhom. Lahko pa je tako gosto, da kruha ne rabim…

Kaj sem vrgla v lonec(bolje rečeno najljubšo ponev) za zelenjavno mesno enolončnico?

2 žlici oljčnega  olja

1 veliko čebulo

30 dag govedine

1/4 glave rdečega zelja

3 žlice bučke

1 korenček

tri stroke česna

2 manjša krompirja

1 rdečo pečeno papriko

1 zeleno papriko

2 paradižnika

pest lisičk

pest kock prepražene polente

2 žlici prepraženih  pinjol

3 žlice kuhane kvinoje

4 olive

1 lovorov list

žličko suhega origano

sol, poper

kumino

Na oljčnem olju posteklenimo na rezance nasekljano čebulo in dodamo govedino, rahlo posolimo in pražimo par minut, kasneje pokrijemo in dušimo pol ure.

Vso zelenjavo narežemo na primerne koščke in jo z gobami dodamo govedini v loncu. Paradižnik dodamo tik pred koncem kuhanja.  Pokrito dušimo dokler govedina in krompir nista primerno kuhana. Po potrebi dolivamo vodo ali juho, da se ne presuši.  Začinimo s soljo in poprom, dišavne začimbe dodamo že prej, da se naredijo pravi okusi. Ko ugotovimo da je krompir mehak in govedina ne škriplje pod zobmi, dodamo še paradižnik in kuhano kvinojo ter polento in pinjole. Premešamo in pustimo par minut pokrito.

ps: kvinoja mi je danes bila všeč. zdej vem…moram jo jest z mesom :)

ps še en: enolončnica- jed, kuhana v enem loncu

enoponvnica-jed, kuhana v eni ponvi

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , , , , , , , ,

3 komentarjev

Pivo, čili in polenta

…..čez pa gamberi…

Ideja za tole je iz Gurmana. Recept sem bila primorana priredit, ker žal, kozice so bile danes predrage v ribarnici, v zmrzovalniku doma pa je bilo še dobre pol kile repkov kozic. Se pravi že izluščenega mesa. Uuuu, pa tko fino je polizat prste, ko lomiš rdeč oklepčič :)

Vreme me tako ali tako vleče nekam v toplejše kraje,  da se spotikam ob skale, potem pa zvit gleženj hladim v morju. Potem spotoma iz vrta poberem čili, pa peteršilj, pa paradajžnik in če je na hladnem kakšno pivo, je hrana skoraj per takoj.

Mah, tisti zvit gleženj je moja služba? možno možno

Torej, za rahlo pekoče repke kozic s pivom se potrebuje:

1/2 kg že omenjenih repkov

četrtino čilija

2 paradižnika

2 stroka česna

deci in pol piva

peteršilj

sol, poper, origano

oljčno olje

Na oljčnem olju zelo na hitro zadišimo nasekljan česen in narezan čili. Če bo zadišalo drugič, bo absolutno preveč! Dodamo kozike(odtaljene, ker bo drugače preveč vode), popražimo, dodamo paradižnik, premešamo, prilijemo pivo, posolimo in popramo, dodamo origano(ali rožmarin) in kuhamo, da se pivo in paradižnik pokuhata. Na pripravljeno jed posujemo peteršilj in po želji jemo ali s kruhom ali polento ali s čimer vam paše.

Če najljubša nečak in nečakinja(in hkrati edina) nimata časa za morske sadeže, potem pomeni, da se eden uči, eden pa gre na igrišče.  Mali še napiše lep sms, da se lepo zahvaljuje, pa smo zmenjeni za drugič. Aha, pa zanju bo menda čist okej brez polente :)

S pivom ne pretiravat, ker bo pregrenko. Kar ga ne gre v ponev, ga mirne duše popijete. Paše.

Jaz sem zaradi lastne previdnosti uporabila samo četrt čilija, potem sem še dodala žličko čilijeve omake, pa ni bilo prehudo, tako da lahko mirne duše, tisti ki imate radi vroče, dodate cel čili.

  • Share/Bookmark

, , , , , , , ,

4 komentarjev

Drobtinice

…nekega sončnega popoldneva…

iz gradu pa le pajčevina

  • Share/Bookmark

,

1 komentar

Kvinoja

Lanski december, v Mariboru…v LC-u se srečava s sestrično in kasneje mi pri njej doma v prednovoletnem vzdušju razlaga, kako hudo zdrava je kvinoja in da jo pogosto pripravlja. ?? Ej, stara…kaj je kvinoja? Ne poznam. Nisem poznala, dokler nisem vprašala še strica gugla. Čisto zares pa jo poznam od malo prej.

Ker dandanes nihče več ne bere celih zapisov, če že ne pišeš o čem zares osebnem ali špukajoče po ostalih ljudeh , si sami poiščite kaj več o kvinoji. Je pa res polna beljakovin in najpomenbnejše pri vsem postopku priprave  je to, da je zrna treba precej sprat. Uporaba je pa odvisna od domišljije in želje po novih okusih.

Ni posebnega recepta, kar se mene tiče. Pripravila sem jo povsem enako, kot pripravim zelenjavno rižoto. In moje mnenje: če bi kvinojo jedla tako dolgo, kot jem riž, bi rekla da je dobra in da mi je ful všeč. Tako pa imam raje riž. Jo bom pa še vrgla v kakšno zelenjavno ali gobovo juho in za dodatek solati. Imam občutek da mi bo tako bolj všeč.

  • Share/Bookmark

, ,

5 komentarjev

Zelenjavna objava

Jako preprosto in okusno zelenjavno juho s kurkumo naredimo iz:

četrt glave zelja

kolobarja melancana

enega korenčka

dveh manjših krompirjev

ene čebule

dveh strokov česna

sol, poper, majaron, lovor, kurkuma

dve žlici riža

listi mlade špinače, svež petršilj, list žajblja

Vso zelenjavo narežemo na kocke, jo vso naenkrat vržemo v ponev in podušimo na dveh žlicah oljčnega olja, začinimo in zalijemo z manjšo količino vode, dodamo še riž. Ko je vse mehko, oz. kuhano, še dodamo narezan paradižnik, svežo špinačo in petršilj in žajbelj.  Premešamo in pojemo.

Tisti, ki pa le imamo še radi kaj mes(/)nega, si polepšamo zelenjavo z narezano klobasico za žar, ki jo že na samem začetku dodamo z zelenjavo.

Ne pretiravajte s soljo, kurkume pa tudi ne več kot pol čajne žličke, sicer bo že tako rumeno, še bolj rumeno :)

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , ,

Brez komentarjev

Boromejčki

Še en dan. Tokrat 65km nad Milanom, ob jezeru Maggiore. Če bi si pustili zavezat oči in se dali “ugrabit”, bi potem, ko bi sneli ruto, mislili, da smo nekje ob morju. Palme, magnolije,oleandri, bambus in vsa ostala subtropska rastlinja, obala na desni, čolni, jadrnice, na levi restavracije, hoteli, vile…v daljavi pa zasneženi vrhovi…potem veš da si ob ledeniškem jezeru Maggiore.

Boromejski oto(č)ki merijo skupaj okrog 20 hektarjev, ime jim je dala družina Boromejcev v 14.stoletju, del otokov je še danes njihov. Isola Bella, isola Madre in isola dei Pescatori so trije biserčki na jezeru. Vredni ogleda, predvsem v temle času, ko je vse cvetoče…Palače so pa zgodba zase…življenje plemstva pred stoletji me vedno znova prevzame :)  

 

  • Share/Bookmark

, ,

7 komentarjev

Strela S

Krško, na bivši Dan zmage, 2010…

Pit bike na Racelandu, večina fotk s Strelo Svrzin :P   ….

Vročina asfalta naredi svoje!

Prlekija in Logarska pa drugič, danes je vreme krojilo zemljevid.

  • Share/Bookmark

, , , , ,

Brez komentarjev

….

barve se vračajo

  • Share/Bookmark

, ,

1 komentar

Govori se o Knjigi

Društvo mrtvih pesnikov je spodaj…..

S knjigami sem se srečala zelo hitro. Prej kot z igračami bi rekla. No, najbrž ni čisto tako, ampak jaz se spomnim, da sem Marinke prelistavala, da so razpadle.

Potem se je pa začelo….

Za vsak konec šolskega leta sem dobila knjigo. Tudi vmes je padla kakšna in sploh ne bom pozabila, ko smo šli v mesto v knjigarno in je mama rekla, naj si sama izberem eno knjigo. Ko vzameš novo knjigo iz police, jo ogledaš iz vseh strani, polistaš po njej….najs. Ljubezen do knjig sem podedovala, moja starša sta kupila veliko knjig, zbirk, nenazadnje tudi priročnikov. Mislim da nobena knjiga ni ostala neprebrana. Veliko je pri nakupih pripomogel tudi Svet knjige…Potem so kar naenkrat knjige postale predrage, jaz pa sem že tako ali tako hodila v knjižnico in ja, včasih plačala tudi veliko zamudnino.

Danes sem šla čez vse prostore, v katerih hranimo knjige, v očetovi knjižnici pa sem našla Pravljice Frana Miličinskega. Upala sem, da jo najdem. Vedela sem, da je že razcufana, pa polepljena, ampak da bi jo kdo vrgel proč?! Ni je. Lepo je stala med ostalimi in ko sem videla tisti znani hrbet, so se mi učke kar zasvetile. Ne znam, ne morem se spomnit kolikokrat je bila prebrana. Ko nisem imela kaj drugega, sem jo vzela v roke še dosti let kasneje. Iz nje sem brala sinu in verjetno jo je tudi on znal na pamet. In prav prva iz knjige, Desetnica, mi je še danes ena lepših pravljic.

V današnjem brskanju sem našla knjige, ki so mi prav posebej drage. Brala sem raznovrstne avtorje, domače, tuje, nobeno poletje se nisem odpovedala Simlu.

Najraje sem vzela(in še vedno se prepuščam trenutnemu navdihu in predlogih) v roke knjige in avtorje, ki so mi prišle na pot po nekem naključju, ali pa so usodno tresknile na mojo pot. Za slednje velja Alma Karlin, s katero sem se srečala nevede, tisto leto, ko sem začela delat. Ne se smejat, ampak takrat še ni bilo neta, da bi pametnejše vprašala kdo je Alma. Pa sem eno dopoldne, preden sem šla v službo, zavila še v knjižnico in previdno vprašala, če imajo kaj od Karlinove. Ja. Potem sem predelala nekaj njenih knjig, malo pozabila na njo, kasneje sem pa lepega popoldneva po čudnem naključju? naletela na poznavalca Alme in tako se me drži še danes. Ljubezen do Alme. Da sem komaj čakala, da izide njena avtobiografija, se pa tako že ve….

O cvetkarskem početju sem pisala tukaj. In še vedno čakajo na premestitev v zgornji plac, pa da se lepo sortirajo…knjižičar/ka?

Tule spodaj je par tistih iz domače knjižnice pri očetu, ki so mi danes posebej padle v oko in o vsaki pravzaprav vem, kje in kdaj sem jo brala. Večino več kot dvakrat.

Špelin dnevnik, Mladost v džungli

Branka Jurca me je razveseljevala s Špelinim dnevnikom v sedmem razredu? Ne spomnim se…

Glavne osebe na potepu

Po to knjigo sem v petem razredu šla naravnost iz šole. Učiteljica je pri uri slovenščine začela zelo doživeto prebirat prvo poglavje in rekla sem si, preden bo tole ona pri vseh urah prebrala, moram jaz vedet ŽE DANES kaj se je zgodilo…in sem začela brat že na avtobusu, ko sem šla nazaj iz mesta. Kaj se je zgodilo? Res sem že isti dan pojedla knjigo. Kot kasneje marsikatero. Ko nisem mogla zaspat do jutra, dokler nisem obrnila zadnjega lista. Zdaj to malo težje počnem, ker me boli vrat in v oči mi sveti luč iz stropa…

Zlati človek

..........

V nočni omarici, na njej, tudi pod posteljo se znajdejo bukve…

...........

Ekola, to je tista iskana in najdena knjiga pravljic Milčinskega.

in še in še in še…

Kar je bilo prebrano v zadnjih letih, je bilo  vrnjeno v knjižnico, knjige so dejansko postale predrage, da bi jih kupovala.

in še vedno sanjam o bukvarni….

YouTube slika preogleda

Če kdo ne ve kaj bi bral, naj vzame v roke knjige, katerih naslovi so omenjeni v zgornjem komadu. Imel bo veliko izbiro in dovolj dela.

Knjiga mi je en tak poseben izhod, pripomoček za biti tam nekje, kamor si želim, kjer bi bila in kjer bi v letih okrog 1400 živela :-) Pripomoček za pogled v duše drugih, v resnice preteklih let in  v znanstveno fantastiko bodočih let. Stripi znajo biti zelo zanimivi, moraš jih imeti rad, če kdo ni pogledal med platnice Meksikajnarjev…priporočam tudi to.

  • Share/Bookmark

,

2 komentarjev

4 x P

paradajžnik

por

polenta

pinjole again

……………..

Polento skuhaš svojemu okusu primerno gosto ali pa redko, men je všeč tk ravn neki vmes. Vmešaš dva trikotnika toPljenega sira in prepražene in zdrobljene pinjole. sori res, zadnje čase jih kr pogosto mečem v piskre

Pa še to: jaz v krop, v katerem se bo kuhala polenta, vržem še pleve ali origana, ali bazilike, ali rožmarina….odvisno od tega, katere pleve vsebuje polivka, v katero se bo polenta potopila.

 

Polivka, okej omaka s paradižnikom in porom je pripravljena v desetih minutah.

Por narežeš na poljubne križce al krožce, ga prepražiš na olju, dodaš polovičko pločevinke paradižnikovih kock (kocka na P?), premešaš, posoliš, popopraš če želiš pikantno, z baziliko potrosiš, rahloooo potreseš s tapioka moko(zlo kul), zaliješ z malo vode, prevreš in to je to.

pS: polenta je ostala še za jutri, ohlajena in razrezana bo šla na gretje na oljčnem olju…pa pesto iz rukole čez njo…

 

  • Share/Bookmark

, , , , , , ,

2 komentarjev