Objave z Tagi drobnjak

kako s polento

polenta z drobnjakom

Polenta je ena taka hvaležna reč, s katero lahko eksperimentiraš po mili volji. najbolj seveda s pečeno, ali popečeno. kakor komu ljubo. tole je sobotni ostanek petkovega kosila. seveda ne znam natančno odmerit polente, da mi ne bi ostala. ker pa kao nč ne vržem stran, tudi polente nisem. ja, v petek je bila samo kuhana in zabeljena z nakockano in popečeno polsuho salamo(ki je edino na tak način užitna) kar je polente ostalo, sem jo razgrnila za prst na debelo na krožnik in čez posula še ostanek suhosalamnih kock. v soboto sem z vrta snela goro drobnjaka, polento narezala na kocke in jo popekla na žlici oljčnega olja. s tistimi kockami salame vred. posula sem jo z naseckanim drobnjakom in pojedlo se je vse.

sej res ni nobena znanost(kar dejansko ni) tole za marsikoga od vas, ki to zdajle berete. marsikdo pa išče, tako vidim po iskalnih besedah, kako in kaj z ostanki polente. in evo, ena mala uporabna ideja.

  • Share/Bookmark

, , ,

1 komentar

O enih ribjih grižljajih

Mogoče res izgleda ceneno in neugledno tale osličev file, vendar je po okusu, ki ga zaznajo moje brbončice, daleč pred vitkim somom. Je in ni naključje, da na postni petek pečem tega siromaka. Pač je petek in pa zaluštalo se mi ga je. Cvrtja ne maram, res je da mi tu in tam zapaše, najmanj mi je pa do ocvrte ribe. Največkrat pa ribe! pečemo zunaj, v kaminu, na rešetkah nad ognjem. Fileti so pravzaprav izhod v sili.

Osličev file na žaru

Medtem ko, osličevi ali katerikoli drugi fileti, počivajo posoljeni, rahlo potroseni z domačim suhim čilijem, pokapljani z limono in oljčnim oljem ter posuti  z enim zdrobljnim lovorjevim listom, lahko napraviš pomako. Jaz sem jo iz kisle smetane, narezanega česna in dvema lističoma sveže mete.

Na očetovem vrtu sem poleg mete smuknila tudi drobnjak.. Šnitloh po domače.  Drobnjak za osvežit ribje grižljaje, meto pa za v kislo smetano.

Za ponarejene piknike, ki so predvsem zimskega značaja, najraje vzamem električni žar. Kosi mesa, ribe in zelenjave se prav lepo pečejo na njem, naredijo se tiste seksi rjave ali temno rjave proge…itd…No, poceni ni zaradi porabe elektrike, sicer pa je kul reč to.  Zunanji kamin je le zunanji.

Ja no, to je že skoraj vse….na vročo ploščo počiš marinirane filete (filete ali fileje?!  -  bom vprašala človeka, ki bo tole vedel iz prve, po tisti največji knjigi v naši bajti se mi ne da zdajle brskat ) , nekaj minut pečeš po eni, naslednjih nekaj minut pa po drugi strani.  Vmes pokapljaš z oljčnim oljem, da je bolj zaftig. Dio mio, same domače besede.

Čisto konec je, ko (če) imaš še hudo poletno solato poleg. Ne, nisem je imela. A pa vsaj paradajz :) Bil je še kruh, spet ne najboljša izbira….Najboljše je, če se poje takoj, ko je pripravljeno, sicer zna nastat podplat.

Nekatera copranja mi gredo odlično od rok, nisem pa znala nacoprat rib za celo naše selo, tud iz štepiha, na katerem smo sedeli,  ni hotlo priteči nič drugega kot voda.

Pa dobr se mejte čez praznike …

  • Share/Bookmark

, , , , , , , ,

4 komentarjev

O mraznicah in srbski gospodinji

Po domače štorovke. S kostanjem jih je prinesl deda. Iz Haloz. Ne veliko, ker pri nas nikoli nismo kaj prida nabirali, še manj jedli, štorovk.  Ko sem jih zblanširala, jih je bilo tako malo, da sem morala še lisičke povabit v ponev.

Ker sem nora na testenine in jih v tem tednu še nisem jedla, sem mogoče na kakšno razočaranje okolice, naredila kombinacijo obojega: gob in testenin. In ne moreš verjet, zopet zeleni rezanci. Ja kaj naj, meni so kul.

Štorovke očistimo, porežemo dele, kjer so šopi zraščeni, debelejše bete odrežemo, operemo in zblanširamo.

Za zelence* s štorovkami(ali drugimi gobami) za štiri jedce potrebujemo:

približno 40 dag štorovk

3 stroke česna

žlico ali dve oljčnega olja

žlico narezane hamburške slanine

1 malo zeleno papriko

1 paradižnik

sol, poper

po želji prepražene pinjole(kdo je že zaljubljen v pinjole?)

Na oljčnem olju manj kot minuto pražimo česen, dodamo narezano slanino in papriko ter premešamo in nato dodamo štorovke in po potrebi ostale gobe. Posolimo in popramo, na zmerni temperaturi pražimo deset minut. Na koncu dodamo narezan paradižnik, vmešamo narezan petršilj ali drobnjak. Je lahko še kaj bolj enostavnega? Vse to stresemo h kuhanim testeninam, prilijemo malo vode od kuhanja, premešamo, pustimo par minut pokrito. Zakaj že? Da se okusi med seboj spoznajo.

Parmezan morda komu paše, meni ne…preveč okusa poje. Zato tudi ni nobenih drugih začimb, razen soli in popra. Mogoče namig…kdor ima rad ostrejši okus, lahko zelo popopra tole.

Včeraj, ko sem čistila in blanširala tele štorovke, mi kar ni hotela iz glave knjiga, ki sem jo malo pred tem prebrala.Še danes mi ne gre, če pošteno povem.  Res, prav nobene povezave ni ne s testeninami, ne z gobami, ampak je svež prebran Dnevnik srbske gospodinje. Daleč od podobnosti s kakršnimkoli dnevnikom razočaranih gospodinj ali še huje, Bridget Jones. Mirjana Bobić Mojsilović piše o državi, v kateri so padale glave tudi za sto mark, o zmotah in zablodah, v katerih je živel velik del Srbije.  V njenem pisanju sem našla del svoje zgodbe, ki se je hočeš nočeš dogajala vsem nam, v taisti generaciji.  Od otroštva  do tiste presnete vojne in kasneje…

In kaj me je še presenetilo? Nekaj dni nazaj, ko še nisem prebrala niti polovice knjige, sem na glas povedala, kako prekleto žal mi je, da svojega fotografskega spomina nisem izkoristila za druge reči. Spomnim se ljudi, imen, dogodkov izpred veliko let, vem kaj sem imela oblečeno, kaj sem jedla ali pila ob določenih trenutkih, nimam pa spomina za datume in letnice. Kot da bi mi ta zadnji stavek kdo projeciral iz knjige na moj jezik. Seveda to piše prav v zadnjih delih knjige…Kot že velikokrat do zdaj, sem ugotovila, da se določene stvari naredijo pravi čas, pravi trenutek in z namenom. In da me tisti, ki mi priporočajo kakšno knjigo v branje, zelo dobro poznajo. Kar cenim, tako kot cenijo taisti ljudje palačinke z marmelado in kislo smetano ali pa polnjene paprike, narejene z veliko mero ljubezni.

*zelenci-zeleni rezanci s špinačo

ps: v elementu, kjer se hranijo krožniki, sem videla najlepši star kos krožnika, ki bi ga takoj imela v svoji kuhinji. ampak je bil podedovan, tako da ga niti kupit ne morem. preprosto lep, ker je tako presneto preprost.

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , , , ,

2 komentarjev