Objave z Tagi čili

O tem, kako z lahkoto zakuriš kres v kuhinji

YouTube slika preogleda

Solata z  jajčevci in … ognjem

Torej, jajčevci so najboljši tisti manjši, ker nimajo takšne zaloge semenja, ki greni. Če drugače ne gre, pač vzameš tistega tavelikega. Narežeš ga na tanke rezine, posoliš in pustiš da se zjoče.

Vmes, ko sem pustila jajčevce jokat, sem gledala po hladilniku za ostalimi rečmi, ki bodo šle v solato. Našla sem en sir, ki je žal nenaravno splesnel in je romal v smeti. To pride od tega, ker je človek pozabljiv.

Iz moke, vode, soli in olja sem zamesila testo za čapate. Mogoče bodo šli v promet, sem mislila sama pri sebi in se spomnila na kos kuhanega pršuta, ki bi lahko tudi romal v solato.

Ne vem kje in kdaj mi je padlo na pamet, da bom te jajčevske rezine dala na peki papir in spekla v pečici. Ja vem zakaj…zato ker olje najde pot skozi in kaplja dol na pleh in potem se smodi in smrdi in dimi. In zato sem lepo vzela rešetke iz pečice, dala peki papir gor, nanj pa pooljene jajčevce. Prva runda super fajn! Lepo opečeni, z mehurči, tako kot pač mora bit. Druga runda pač ne. Lepo opečena, z mehurčki bi lahko bila jaz sama, če ne kar cela kuhinja. Ja kaj kaj? Peki papir je štrlel malo preveč proti žar špiralam v pečici in druge, kot da se vžge, mu res ni preostalo. Prav čutla sem kako skozi možgane z neizmerljivo hitrostjo švigajo misli o elektriki in ognju in vodi in kaj nardit, da šit od šita ne zgori bajta. (pretiravam?) Klik klik, gumbi so na nuli, odprem vratca in nekako zložim papir in jajčevce in vse skupaj vržem v pomivalno korito in srečno pogasim. Vsaj zdi se mi :) In ker zgori in potone ena porcija, sem morala napravit še eno. Še dobro, da je jajčevec bil tako velik.

Kuhan pršut sem nakockala in za vsak primer še opekla, ker kaj pa če ni dovolj kuhan?! :) V teflonski ponvi se je pražil pršut, kasneje še dve žlici golic, ki jim na polovici maja poteče rok. Nekaj malega mocarele sem še zbrskala in za ljubiltelje vročega, dodala četrtino posušenega in zdrobljenega čilija in samo tri olive. Pravzaprav nisem niti vprašala, če so ljubitelji vročega. Pa mislim da grižljaj začinjene hrane ne škoduje nikomur.

Pojavi se dilema o čebuli in česnu. Sem se odločila za nič. . Zdaj pa lahko še dodam limonin sok in oljčno olje. Za osvežitev barve sem kasneje dodala en narezan paradžnik. Okusno je bilo že brez paradižnika.  Res, verjemte mi.

Ekola, to spakiraš in se preseliš na piknik lokacijo.

ps: kot je že opaženo, se hitro zaljubljam v stvari vsepovsod in naokoli. trenutno me ima ljubezen do mete. in ko sem jo rezala(za v kislo smetano), se mi je kot fatamorgana prikazal mojito.in tu se je moja misel danes končala. vse do opaženega filma v Metropolu. Koncert.

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , , , , ,

Brez komentarjev

Ena iz vroče linije

V stekleničko ali kozarček z navojem daš posušene čilije, lahko tudi kakšen strok česna, zaliješ z dobrim oljčnim oljem in takorekoč že uporabljaš. Po mili volji in ideji. Jaz ga dodam po eno čajno žličko poleg “navadnega” oljčnega olja. Vroče diši, ko se segreva v ponvi, pa še lep okus napravi.

  • Share/Bookmark

, ,

2 komentarjev

Pivo, čili in polenta

…..čez pa gamberi…

Ideja za tole je iz Gurmana. Recept sem bila primorana priredit, ker žal, kozice so bile danes predrage v ribarnici, v zmrzovalniku doma pa je bilo še dobre pol kile repkov kozic. Se pravi že izluščenega mesa. Uuuu, pa tko fino je polizat prste, ko lomiš rdeč oklepčič :)

Vreme me tako ali tako vleče nekam v toplejše kraje,  da se spotikam ob skale, potem pa zvit gleženj hladim v morju. Potem spotoma iz vrta poberem čili, pa peteršilj, pa paradajžnik in če je na hladnem kakšno pivo, je hrana skoraj per takoj.

Mah, tisti zvit gleženj je moja služba? možno možno

Torej, za rahlo pekoče repke kozic s pivom se potrebuje:

1/2 kg že omenjenih repkov

četrtino čilija

2 paradižnika

2 stroka česna

deci in pol piva

peteršilj

sol, poper, origano

oljčno olje

Na oljčnem olju zelo na hitro zadišimo nasekljan česen in narezan čili. Če bo zadišalo drugič, bo absolutno preveč! Dodamo kozike(odtaljene, ker bo drugače preveč vode), popražimo, dodamo paradižnik, premešamo, prilijemo pivo, posolimo in popramo, dodamo origano(ali rožmarin) in kuhamo, da se pivo in paradižnik pokuhata. Na pripravljeno jed posujemo peteršilj in po želji jemo ali s kruhom ali polento ali s čimer vam paše.

Če najljubša nečak in nečakinja(in hkrati edina) nimata časa za morske sadeže, potem pomeni, da se eden uči, eden pa gre na igrišče.  Mali še napiše lep sms, da se lepo zahvaljuje, pa smo zmenjeni za drugič. Aha, pa zanju bo menda čist okej brez polente :)

S pivom ne pretiravat, ker bo pregrenko. Kar ga ne gre v ponev, ga mirne duše popijete. Paše.

Jaz sem zaradi lastne previdnosti uporabila samo četrt čilija, potem sem še dodala žličko čilijeve omake, pa ni bilo prehudo, tako da lahko mirne duše, tisti ki imate radi vroče, dodate cel čili.

  • Share/Bookmark

, , , , , , , ,

4 komentarjev

Vroča linija

:P

Če sem še včeraj trdila, da nisem za vroče, danes trdim ravno nasprotno.

Ne rečem…tu in tam kdaj…ampak sila poredko mi je zapasalo pojest kebap-srednje pekoč, al pa ljutenico kot prilogo, ampak kaj več od tega, kar je za ljubitelje jalapenotov verjetno kr en velik  nč, mi dejansko ni bilo všeč. Pa jalapeno menda ni najhujši, naga morich in te vaje…okej, ne bom poskušala nič od tega. Pravzaprav se čudim ljudem, ki z lahkoto pojedo cel kozarec teh hudobcev. Kakšne so težave pri prebavi, pa tudi nočem vedet.

Drugo leto zapored se po rastlinjaku bohotijo čiliji. Itak da hudi ko pes. Letos jih je nekaj priviselo kot kuhinjska dekoracija, za kaj več pa se po moje nihče ni sekiral kaj bi z njimi. Ker, roko na srce, ne vem kdaj bom porabila en miniaturen kozarček vloženih majhnih zelenih vragov. V rastlinjaku pa kot že rečeno, hudo lepi rdeči čiliji.

Internetna pot me vsak dan zanese na kulinarične bloge in strani in vau, glej ga šmenta vročega, ki je lahko tudi sladek.

Sladka čilijeva omaka je tisto, kar sem celo kuharsko kariero pogrešala. In to home made. Mislim res, ktera sreča da imamo internet. Nikoli nisem bila zadovoljna z okusom tabasca, vedno mi je deloval ne samo prepekoče, tudi prekislo. Okus tele najdene sladke pekočine, pa je mojim brbončicam pravi. Da pa lahko trdim to, kar pišem, sem včeraj naredila eno rundico, bila sem zadovoljna, danes pa še eno-podvojeno količino, tako da…zaloge je več kot dovolj.

Sladka čilijeva omaka

6 zrelih rdečih čilijev

6 strokov česna

20 dag sladkorja

1 žlica soli

120 ml kisa za vlaganje

360 ml vode

2 žlici sojine omake

2 žlici škroba

4 žlice vode

Čilije operemo, prerežemo po dolgem, semena odstranimo. Za tiste, ki so zelo za vroče, jih pa pustimo, saj so semena tista, ki so najbolj huda. Narežemo jih na trakce, česen olupimo in nasekljamo. Oboje damo v posodo, dodamo sladkor, sol in kis. S paličnim kuhinjskim prijateljem sestavine zmeljemo, vendar je treba pazit, da ne šprica okoli, ker ni ravno prijeten občutek, če kaj prileti v oko.

Prelijemo v primeren lonec, dodamo vodo in sojino omako, kuhamo 5 minut. V lončku zmešamo štiri žlice vode in škrob, prilijemo k čilijem, premešamo in na nizki temperaturi naj še ob stalnem mešanju vre dve do tri minute. Odstavimo, ohladimo in nalijemo v kozarčka. Ja, za dva kozarčka je tele sladke čilijeve omake.

Kaj je zopet rdeča nit? Da je hitro, enostavno in dobro. In uporabno.

Na tejle strani je originalen recept, na Sweet Sensation sem ga našla jaz in ga naredila brez ribje omake.

ps: slučajno se tamle desno vrti reklamno sporočilo mobilnega operaterja, katerega slogani so mi zelo všeč…”vroče povezani” je ta trenutek in :)

  • Share/Bookmark

, , ,

25 komentarjev