Objave z Tagi česen

O temi in pašti

Utva, Balada triste de trompeta, Morphine, Melodrom, fotoruzak  in igranje z mislijo, da si kupim novo igračo. Tak je izkupiček tedna.  Ko že film omenjam…že dolgo nisem gledala bolj odbitega filma, mešanica groze, cinizma, humorja, ki meji na nerazumevanje, nasilja in čudne oblike ljubezni, politično zgodbo sem komajda zaznala.

Tole opazno krajšanje svetlega dela dneva mi ni všeč. Ob osmi zvečer imam občutek, kot bi se ob polnoči vračala domov. Še par tednov nazaj pa smo ob osmih zvečer komaj zaživeli.  Na očetovem vrtu sem pobrala zadnje paradižnike. Ja, vedno znova ponavljam, da je vrt očetov,ker le on skrbi, da je na vrtu tudi zelenjava. Zadnji paradižniki niso nič kaj zadovoljni videt, imajo starostne pege, razbrazdano kožo, ampak srce je pa še močno :) Nič  ni narobe z njimi, le do drugega leta bo spet dolga. Še dobro, da ga je v glažkih veliko.

Sicer se pa paprika izredno dobro drži v svoji zelenosti. Še nekaj njih sem spotoma potrgala, iz rožmarina, katerega bi letos morala pustit pri miru, sem ukradla vejico (kolikič že?) in preden sem prišla po stopnicah do vrha, sem že imela v mislih kako bom to troje pomešala. Že zdanjikrat, ko sem pekla papriko za v paradižnikovo solato, sem si rekla, da jo moram večkrat na tak način omehčat. Prvo kot prvo, krasen vonj ima pečena paprika, drugo kot drugo pa…takšna gre v promet po požiralniku, ker je sploh ne vidiš in se nikamor ne obeša.

trojček z vrta, česen iz trgovine

domači, pravkar narejeni rezanci

 

Kombinacija s česnom je samo še okus na i.  Najboljše od boljšega so domače testenine. Ne spomnim se zdajle kje sem zunaj jedla testenine, ni dolgo nazaj,  in prav po otročje brskala po krožniku in si govorila, da dokler bom imela voljo in čas, ne bom kupila testenin. U iber dobre so mi takšne, čisto sveže, še neposušene…. 

Rezanci s pečeno zelenjavo(paradižnik, zelena paprika, česen, rožmarin) in pekorinom

Najprej o omaki, oz. prelivu za testenine. Ni vse v količini omake, ampak v okusu, zato ni treba pretiravat, pašta ne sme plavat v omaki.

Najprej sem si prpravila pekač in ga prekrila s peki papirjem in že tudi vklopila pečico na 200 °C. Tri paradižnike in tri zelene paprike sem razrezala na pol, papriko sem očistila semen, tri stroke česna sem pustila kar v srajčki, vejico rožmarina pa sem osmukala. Vse to sem dala na pekač, potresla z grobo soljo in polila z nekaj žlicami oljčnega olja. V vroči pečici se je peklo pol ure. Pečeno sem vzela iz pečice in ko se je malo ohladilo, sem česen iztisnila iz srajčke, papriko pa, če se je dalo, olupila. Če se katera ni hotela, sem jo samo razcefrala s prsti. Zelenjavo sem iz peki papirja stresla v ponev, da sem jo lahko premešala…zaradi okusov in teh vaj. Dodala sem še nekaj vrtljajev mletega popra.

pred

in po segrevanju

 

Medtem se je pašta tudi skuhala. Rezance sem odcedila, jih vmešala v omako, dala na mizo in to je to. Potreseš s sveže naribanim pekorinom in ješ dokler ne zmanjka.

pripravljena pašta

ps: na uho vam povem: del bloga bom preselila…bodte parajt :) in če kmalu kaj dišečega po steaku ne nardim, naj me petelin brcne :)

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , , , , ,

1 komentar

o eni drugi paradižnikovi omaki

še vedno se preganjamo s paradajzom. omaka, ki smo jo snedli z dvoinpolti, bi bila najbrž zelo primerna tudi za shranek…

in danes se počutim tako, kot bi živela v drugem časovnem pasu. do devetih sem naredila toliko, da bi lahko šla zopet spat. tale vročina mi nič kaj ne ustreza, še za na rumeno strelo ni primerna. sem mejčken na glas razmišljala, da bi šla proti Gorenjski, samo se mi ne izide. ej, pojma nimate kako živčne dela ljudi vroč zrak in potem je vse križemkražem po cesti. jao, zdle sem spomnla….se peljem proti Žički kartuziji in dohitim na ne preveč široki cesti eno teto v petki…cela cesta je bila njena, po moje ni imela dobrega občutka za širino avtomobila. ko dohitiš take si v dilemi, kako in kdaj jih prehitet, če jih sploh prehitet in hkrati paziš na cesto daleč pred sabo…ja itak, da je šla prehitevat kolesarko brez žmigovca in potem se je peljala kar v tisti prehitevalni širini, nasproti pa en tipo s kombijem, ki je moral hočešnočeš zapeljat že na travo. ženska v petki pa še vedno lepo čez sredino vozišča. aa bemomast, dobro da je kartuzija za ovinkom. o tem, da po desetih minutah ni nihče povohal v senčni vrt, pa sploh nimam besed. jajsk, aja….morda pa ne strežejo zunaj. pih, pa sem zopet bencinskemu servisu dala zalužit. tu imajo vsaj tiste kofitugou dobre! tak. nimam nobenih fotk, ejte, ne da se mi :) aja, Gorenjska pa to….sej bi blo mrbit kul, če bi se že ob petih zjutraj direkt na Vršič,al nekam pač v hribe zapeljala, tam počakala do petih popoldan in šla nazaj. mrbit, mrbit pa za vikend, danes sem lepo doma in ob pol sedmih je testo že vzhajalo. pa pol litra kave in liter in pol mineralne.

da nisem malo zašla od paradižnikove poti? okej…

eno šalotko sem naseckala, prav tako štiri stroke česna. oboje sem na olivcu podušila(deset mnut), dodala šest narezanih paradižnikov, posolila, poprala, dodala žličko rjavega sladkorja, žličko strtih koriandrovih semen, dve žlici sojine omake in žličko glassa balsamica. lahko tudi ali pa bi morda bilo celo bolje uporabit balzamični kis.dodala sem tudi žličko tele čilijeve omake. premešala sem in na zmernem ognju pokrito kuhala do, po videzu, svilnate goste omake. od oka eno uro, tu nekje.glejte, vi jo lahko brez greha spasirate, jaz je nisem…

za vmes sem skuhala še home made testenine in spekla dvoinpolte(pač tako, kot se polpeti naredijo, za poziranje pa sem uporabila košček home made kruha. na rezance se je omaka čudovito obesila, potreseno z sveže naribanim parmezanom in ocvirkom faširanca … celo kuhar je pustil na mizi s kruhom pomazan krožnik.

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , , ,

2 komentarjev

Rožmarinska

Kdaj dobiš beluše? Upam da čimprej. Ker to pomeni, da jih bom končno lahko pripravljala…. Pa je na noč padel domač sir in domač kruh in domača klobasa. Pridna pridna. Zgodbe o vaških posebnežih z gorenjskega konca so vedno zanimive in kakšno kdaj sem slišala že tretjič ali četrtič, kakšno prvič. In prvič slišana je zgodica tete, ki je zavestno zavračala vse dobrine in ker je med drugim tudi rada brala, je zaradi tega, ker ni hotela imet elektrike v svoji hiši, na noč sedela pod ulično razsvetljavo. In je ogrnjena sedela na stolu pod lučjo in brala. Rada poslušam…

Smetanova omaka  z dodatki (rožmarin, panceta, česen, gobe in sušeni paradižnik) za testenine, njoke ali krompir

Potrebuješ:

dve žlici masla

pet strokov nasekljanega česna

dva narezana suha paradižnika

ene 15 dag narezanih šampinjonov. če bi imela prave gobe, bi prav gotovo delala z njimi!

10 dek na kocke narezane pancete

2 deci smetane za kuhanje

in veliko rožmarina. jaz imam še nekaj posušenega od lani, iz Hvara. zdrobila sem ga za dve žlički.

V ponev daš maslo. medtem, ko se tali dodaš še narezano panceto, česen in šampinjone. Mešaš in pražiš kakšnih pet minut, gobo morajo spremenit obliko, panceta mora postat steklena, potem dodaš narezan suh paradižnik in priliješ pol deci vode.

Naj se pokuha dve minuti in potem slavno frcneš noter vso dišečost rožmarina, priliješ še smetano za kuhanje, pustiš da prevre in si gotov(a).

Skutine njoke lahko narediš iz pol kile skute in toliko moke, da se da lepo vmesit in med dlanmi zrolat svaljke, ali z dvema žličkama oblikovat žličnike ali skroglat kroglice. Jaz sem v zmes dodala še vrtno krešo. Kakorkoli, receptov za njoke je veliko…Te smetanove omake so zelo nasitne in da ni tako hudo lepljivo po ustih, sem prilila vodo preden sem zakuhala smetano. Rožmarinov prevladujoč okus je nekaj posebnega.

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , , , , , ,

8 komentarjev

Vroča linija

:P

Če sem še včeraj trdila, da nisem za vroče, danes trdim ravno nasprotno.

Ne rečem…tu in tam kdaj…ampak sila poredko mi je zapasalo pojest kebap-srednje pekoč, al pa ljutenico kot prilogo, ampak kaj več od tega, kar je za ljubitelje jalapenotov verjetno kr en velik  nč, mi dejansko ni bilo všeč. Pa jalapeno menda ni najhujši, naga morich in te vaje…okej, ne bom poskušala nič od tega. Pravzaprav se čudim ljudem, ki z lahkoto pojedo cel kozarec teh hudobcev. Kakšne so težave pri prebavi, pa tudi nočem vedet.

Drugo leto zapored se po rastlinjaku bohotijo čiliji. Itak da hudi ko pes. Letos jih je nekaj priviselo kot kuhinjska dekoracija, za kaj več pa se po moje nihče ni sekiral kaj bi z njimi. Ker, roko na srce, ne vem kdaj bom porabila en miniaturen kozarček vloženih majhnih zelenih vragov. V rastlinjaku pa kot že rečeno, hudo lepi rdeči čiliji.

Internetna pot me vsak dan zanese na kulinarične bloge in strani in vau, glej ga šmenta vročega, ki je lahko tudi sladek.

Sladka čilijeva omaka je tisto, kar sem celo kuharsko kariero pogrešala. In to home made. Mislim res, ktera sreča da imamo internet. Nikoli nisem bila zadovoljna z okusom tabasca, vedno mi je deloval ne samo prepekoče, tudi prekislo. Okus tele najdene sladke pekočine, pa je mojim brbončicam pravi. Da pa lahko trdim to, kar pišem, sem včeraj naredila eno rundico, bila sem zadovoljna, danes pa še eno-podvojeno količino, tako da…zaloge je več kot dovolj.

Sladka čilijeva omaka

6 zrelih rdečih čilijev

6 strokov česna

20 dag sladkorja

1 žlica soli

120 ml kisa za vlaganje

360 ml vode

2 žlici sojine omake

2 žlici škroba

4 žlice vode

Čilije operemo, prerežemo po dolgem, semena odstranimo. Za tiste, ki so zelo za vroče, jih pa pustimo, saj so semena tista, ki so najbolj huda. Narežemo jih na trakce, česen olupimo in nasekljamo. Oboje damo v posodo, dodamo sladkor, sol in kis. S paličnim kuhinjskim prijateljem sestavine zmeljemo, vendar je treba pazit, da ne šprica okoli, ker ni ravno prijeten občutek, če kaj prileti v oko.

Prelijemo v primeren lonec, dodamo vodo in sojino omako, kuhamo 5 minut. V lončku zmešamo štiri žlice vode in škrob, prilijemo k čilijem, premešamo in na nizki temperaturi naj še ob stalnem mešanju vre dve do tri minute. Odstavimo, ohladimo in nalijemo v kozarčka. Ja, za dva kozarčka je tele sladke čilijeve omake.

Kaj je zopet rdeča nit? Da je hitro, enostavno in dobro. In uporabno.

Na tejle strani je originalen recept, na Sweet Sensation sem ga našla jaz in ga naredila brez ribje omake.

ps: slučajno se tamle desno vrti reklamno sporočilo mobilnega operaterja, katerega slogani so mi zelo všeč…”vroče povezani” je ta trenutek in :)

  • Share/Bookmark

, , ,

25 komentarjev