Objave z Tagi čapati

O tem, kako z lahkoto zakuriš kres v kuhinji

YouTube slika preogleda

Solata z  jajčevci in … ognjem

Torej, jajčevci so najboljši tisti manjši, ker nimajo takšne zaloge semenja, ki greni. Če drugače ne gre, pač vzameš tistega tavelikega. Narežeš ga na tanke rezine, posoliš in pustiš da se zjoče.

Vmes, ko sem pustila jajčevce jokat, sem gledala po hladilniku za ostalimi rečmi, ki bodo šle v solato. Našla sem en sir, ki je žal nenaravno splesnel in je romal v smeti. To pride od tega, ker je človek pozabljiv.

Iz moke, vode, soli in olja sem zamesila testo za čapate. Mogoče bodo šli v promet, sem mislila sama pri sebi in se spomnila na kos kuhanega pršuta, ki bi lahko tudi romal v solato.

Ne vem kje in kdaj mi je padlo na pamet, da bom te jajčevske rezine dala na peki papir in spekla v pečici. Ja vem zakaj…zato ker olje najde pot skozi in kaplja dol na pleh in potem se smodi in smrdi in dimi. In zato sem lepo vzela rešetke iz pečice, dala peki papir gor, nanj pa pooljene jajčevce. Prva runda super fajn! Lepo opečeni, z mehurči, tako kot pač mora bit. Druga runda pač ne. Lepo opečena, z mehurčki bi lahko bila jaz sama, če ne kar cela kuhinja. Ja kaj kaj? Peki papir je štrlel malo preveč proti žar špiralam v pečici in druge, kot da se vžge, mu res ni preostalo. Prav čutla sem kako skozi možgane z neizmerljivo hitrostjo švigajo misli o elektriki in ognju in vodi in kaj nardit, da šit od šita ne zgori bajta. (pretiravam?) Klik klik, gumbi so na nuli, odprem vratca in nekako zložim papir in jajčevce in vse skupaj vržem v pomivalno korito in srečno pogasim. Vsaj zdi se mi :) In ker zgori in potone ena porcija, sem morala napravit še eno. Še dobro, da je jajčevec bil tako velik.

Kuhan pršut sem nakockala in za vsak primer še opekla, ker kaj pa če ni dovolj kuhan?! :) V teflonski ponvi se je pražil pršut, kasneje še dve žlici golic, ki jim na polovici maja poteče rok. Nekaj malega mocarele sem še zbrskala in za ljubiltelje vročega, dodala četrtino posušenega in zdrobljenega čilija in samo tri olive. Pravzaprav nisem niti vprašala, če so ljubitelji vročega. Pa mislim da grižljaj začinjene hrane ne škoduje nikomur.

Pojavi se dilema o čebuli in česnu. Sem se odločila za nič. . Zdaj pa lahko še dodam limonin sok in oljčno olje. Za osvežitev barve sem kasneje dodala en narezan paradžnik. Okusno je bilo že brez paradižnika.  Res, verjemte mi.

Ekola, to spakiraš in se preseliš na piknik lokacijo.

ps: kot je že opaženo, se hitro zaljubljam v stvari vsepovsod in naokoli. trenutno me ima ljubezen do mete. in ko sem jo rezala(za v kislo smetano), se mi je kot fatamorgana prikazal mojito.in tu se je moja misel danes končala. vse do opaženega filma v Metropolu. Koncert.

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , , , , ,

Brez komentarjev

O tem in onem

Brez riža bi bilo dolgočasno v mojem želodcu.  Mlečnega riža pa ne pogrešam. Sploh. Rižote so sila hvaležna reč, prenesejo prav vse, kar zmečeš v ponev.  Občutek imam, da kar naprej “pospravljam” hladilnik in tsti zgornji zamrzovalni del, pa je vedno kakšna stvar, ki se čudno pomika iz enega v drug kot. In tole spodaj je že ena taka rižota, v katero je padlo, kar je bilo pri roki.

Iz kakšnega riža mora bit rižota? Če mene vprašate, samo iz dolgozrnatega! Navodila kuharjev, ki niso amaterji, so seveda drugačna :)

Pisana rižota z zelenjavo, gobami  in morskimi sadeži (za 4 – 5 jedcev)

skodelica riža

oljčno olje

1 čebula

2 korenčka

1/4 zelene

2 papriki

1 svež paradižnik

1 posušen paradižnik

skodelica morskih sadežev

skodelica mešanih gob

sol, kurkuma

………………………………………

Na oljčno oljo damo narezano čebulo, da se hkrati segreva ponev in olje in čebula. Ko čebula postekleni, ji dodamo morje in gobe, mešamo, poskrbimo da se ne skuri, dodamo vso zgoraj omenjeno zelenjavo – narezano na rezance. Po parih minutah mešanja in praženja, dodamo riž, posolimo in dodamo pol žličKe kurkume. Zalijemo s toliko tekočine, da ni na suhem nogenega zrna riža, pokrijemo in na zmerni temperaturi kuhamo dokler riž ne popije vse tekočine.

Jaz sem malo pred koncem kuhanja dodala en na pol posušen paradižnik in pokrila nazaj. Na tistem delu je riž bil bolj dober :)

Za pol/posušene paradižnike vzamemo podolgovate sadeže, jih operemo, razpolovimo in odstranimo semena. V posodi zmešamo polovičke paradižnikov, malo soli, malo posušenega origana in nekaj žlic zares dobrega oljčnega olja. Marinirane paradižnike položimo na pekač, ki smo ga prekrili s peki papirjem. V pečici, ogreti na 110-120 °C, pečemo približno tri ure. Če imamo paradižnikov več, jih pospravimo v kozarčke in prelijemo z ravno tako zares dobrim oljčnim oljem, če pa smo samo preizkušali kako nam uspe, pa jih damo v posodo, ki je ni treba zapirat, ker se bo tako ali tako kmalu porabil. Takšen polsuh paradižnik mora ostat sočen in če imate preklemano srečo, vam bo kakšen privat pridelovalec dobrot mogoče povedal, kaj še položi v olje k paradižnikom.

Takšnole domače sušenje v pečici je malce drago, dobro pa je. Okus je fini, vendar pa daleč od tistega, kar sem nazadnje jedla in je bilo prinešeno iz sejma. No, pa Dobrote.si imajo to.

In da dopoldan ni čisto pust in vsakdanji, sem zamešala skodelico moke z malce vode in soli, prenetlaa v voljno testo, pustila počivat par minut, razvaljala v kroge in spekla v teflonski ponvi z obeh strani in dobila čapati. …simpl in fajn.

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , , ,

6 komentarjev