Objave z Tagi Alma Karlin

Alma

V naslednjih dneh pa še kakšna fotografija Alme, o Almi….

  • Share/Bookmark

, ,

6 komentarjev

Takole mimogrede, pa tudi o Almi

Moj spisek prigrizkov, juhic, solat, namazov, nabodalc, sladic ….. ,ki sem jih zbirala v zadnjih treh mesecih, se počasi bliža koncu. Dejansko je končan, tu in tam mi še kaj pade, pa dodam. Okoli novega leta je padla ideja o pomoči pri pripravi piknika, partyja, druženja pač. Z veseljem sem obljubila sodelovanje. …Takolele. Jaz sem pripravljena.

Grozljivo se zabavam (niti ne zares) ob nekaterih komentarjih na blogih. Kot da ljudje samo čakajo, kdaj bodo komu povedali, kako neumni so in vedno bodo imeli svoj zadnji prav. Ahaaa, nenazadnje tudi na svojem prostoru pod blogovskim soncem najdem cvetke in smetke….

Ponedeljek je bil mojim ušesom neverjeten balzam. Za razliko od današnjega torka, ker se je vsa včerajšnja izgubljena radovednost morala na nek način nadoknadit.. .Čim manj povem o sebi in mojih, tem bolje se počutim.

Adrenalin za dobro jutro. Že v nedeljo zvečer je lučka za gorivo sumljivo utripala, včeraj pa že neprekinjeno svetila. Pa se je bilo treba peljat v službo, pa domov. Seveda mimo vseh bencinskih. Itak da bi bilo, že iz denarnega vidika, dobro včeraj napolnit (beri za 20 € napolnit) tank, ampak…jaz ne bi bila jaz, če ne bi odlašala do konca. Okej, danes zjutraj je namen odličen. Peljem se proti naši “italijanski” bencinski, ki je po vrhu vsega v drugo smer, kot pa velemesto Celje. Sploh ne upam pomislit, koliko časa bom stala, da se lahko vključim na ultra prometno glavno cesto…viii, v sekundi sem na tankštelu. O šiiiit, nemebasat, zaprta! Od tu naprej mi pa res samo še hlapi pomagajo, da se pripeljem do.. pazi.. druge naslednje bencinske. Ja, eno sem pa izpustila :)

No, ne me vprašat, kako bi bilo, če bi obstala na cesti. Ker enkrat sem že. In prav nič ni bilo luštno.

btw: imam filing, da bom tele dni dala dučeja vun… 

 PS: Celje bo dobilo Almin kip v naravni velikosti. Več piše tukaj.  

 PS2: “Ne moreš spati od sobote zvečer do ponedeljka zjutraj;prav tako ne moreš-če si delal ves teden iz dneva v dan povprečno osem ur v pisarni in tri ure doma-samo študirati, samo umsko delati, in ko z zagrenjenostjo pomisliš na ljudi, ki imajo družbo, je skoraj nemogoče zakrpati raztrgane rokavice in nogavice ali prišiti pobegle gumbe. Vse to raje počnem v jutranji naglici, hitro, preden se na vrat na nos poženem po stopnicah navzdol in na urad.”

Zgoraj je odlomek iz avtobiografske knjige Alme Karlin Sama. Takoj za njim  pa je eden najbolj v srce segajoč, mojemu srcu seveda. Če  bo kdo  knjigo (pre)bral, se bo srečal z njim. Do takrat pa… :)

  • Share/Bookmark

, ,

4 komentarjev