Pred časom me je nek trenutek spomnil na igračo, ki sem jo dobila okrog petega leta. Če se prav spomnim, mi jo je na neki stojnici kupil stric. Verjetno je bila sončna nedelja, jaz pa z debelim čopom dolgih las. Preprosta kartonasta zadeva v obliki tulca. Mogoče se mi samo zdi, ali pa je res bila pobarvana temno modro, z luknjico na spodnji strani. Skozi njo so se pokazale čudoviti barvni vzorci, ki so se spreminjali, če si tulec premaknil…Kalejdoskop.

Zanimalo me je kako je sestavljen v notranjosti in to sem kasneje izvedela, ko sem ga pozabila v travi in ga je zalil dež. Karton je razpadel, stekelca so popadala ven in tako je bilo konec zabave in radovednosti.

Kalejdoskop je ostal pozabljen, dokler se ni začel pojavljati v raznih besednih zvezah in do zdaj, ko mi je “tisto nekaj” sporočilo v moje možgane, da bi ga zopet imela. Spraševala sem, če še kdo slučajno ima doma kakšen star primerek (priznam, takšnega bi bila še najbolj vesela), na internetu sem našla eno podjetje, ki jih izdeluje, na Poljskem je pa, kakor je videt, to precej prodajan artikel.

Potem mi je v glavo šinilo da je čas, da spremenim naslov svojega bloga in edino sprejemljivo se mi je zdelo, da ga poimenujem kalejdoskop. Iz enostavnega razloga, ker je mala mešanica vsega. Spremenljiv, čeprav ima neko vijugasto črto, po kateri ga peljem. Zaenkrat še.

Želja po lastništvu pravega kalejdoskopa je s tem postala še večja in ker verjamem v nenapovedane trenutke, ga nisem naročila pri zgoraj omenjeni izdelovalki. Pot me je peljala na Boromejske otoke in v enem prisrčnem bookshopu zagledam na polici ob oknu kalejdoskope. Razveselila sem se kot otrok! Veselje do ušes. Zdaj ga imam.

Takšna je pa videt notranjost

Spodnje je prekopirano iz spletne strani izdelovalke….

Nekaj magičnega se zgodi v trenutku, ko pogledamo v kalejdoskop: barve prevzamejo vidno polje, simetrične podobe vzbudijo občutek, da gledamo nekaj popolnega, bogati vzorci se spreminjajo v vedno nove kombinacije…Podoba, ki jo vidimo, je na nek način iluzija, pomnožen odsev majhnega vzorca realnih kamenčkov, in ta podoba se iz trenutka v trenutek spreminja, nikoli več ne bomo ugledali popolnoma enake slike…    Lahko potegnem tudi metaforično vzporednico z našim dojemanjem sveta: tudi tu je vedno spreminjajoča se slika sveta le z majhnim delom zasidrana v objektivni realnosti, večino podobe ustvarjajo odsevi, predpostavke, pričakovanja…In čeprav se okoliščine naših življenj ne spreminjajo tako hitro, se vsak dan sestavijo v neponovljivo in neulovljivo celoto, ki jo zares užijemo le tako, da se potopimo v ta dan, trenutek, podobo, ki jo imamo pred sabo… … … misli lahko razpletam v nedogled, a ob sliki v kalejdoskopu na srečo misli potihnejo in se nekam potuhnejo; morebitne povezave z življenjem in minljivostjo le-tega, s popolnostjo, harmonijo, lepoto ali še s čim se spletejo kvečjemu intuitivno, kot postranska dejavnost ob opazovanju vzorcev, barv in oblik.

In seveda lahko na vse to marsikdo zamahne z roko in ob pogledu na kalejdoskop že od daleč presodi, da gre zgolj za otroško igračo. Pa vendar se ob pogledu v kalejdoskop zgodi nekaj magičnega…

Kalejdoskop je leta 1816 prvi sestavil škotski filozof in naravoslovec Sir David Brewster, ki se je med drugim intenzivno ukvarjal tudi z raziskovanjem zakonitosti svetlobe. Ime »kalejdoskop« je skovano iz starogrških besed: kalos (lepe) eidos (slike) skopein (gledati). V svoji osnovni različici je kalejdoskop optična naprava, s katero lahko preko sistema zrcal ali leč, ki pomnožujejo slike vzorcev pisanih drobcev, opazujemo simetrične podobe. Za sestavo kalejdoskopa so bili od iznajdbe uporabljeni že najrazličnejši principi – od odboja polarizirane svetlobe med zrcali in ustvarjanja barv z analizatorjem, do pretakanja tekočin z barvnimi delci v cevkah, ki jih odslikavajo zrcala. Kalejdoskop je hitro zaslovel in ima še danes status priljubljene igrače in v razkošnejših verzijah tudi zbirateljskega predmeta, za katerega so resni zbiratelji zaradi dragocenih materialov in natančnega dela pripravljeni odšteti astronomske vsote.

Zaradi občutljivih sestavnih delov (steklo, zrcala, poldragi kamenčki in koralde) je treba s kalejdoskopom ravnati previdno. Najlepše kalejdoskopske slike lahko opazujemo, če si zagotovimo dovolj močan vir razpršene naravne svetlobe in držimo kalejdoskop navpično (navzgor ali navzdol), da se vzorec razporedi čez celo vidno polje. Ne glede na to, ali je kalejdoskop optični ali filozofski pripomoček – naj bo v veselje in navdih.