Arhiv za kategorijo Foto moj

drugačne marele

ne me pošiljat nekam, ampak spet bom omenila paradajžnik. in marele. tiste iz hoste. če je kdo tako naštiman kot jaz, potem jih poredko panira. ne smem bit lačna, potem jih uspem povaljat v moki, potopit v jajecu in sfrotirat po drobtinah. marele mislim. ako se zgodi tako kot danes, ko sem ne po svoji krivdi ob gobovo župo, je pa takale solata z na žaru popečenimi marelami edina rešitev.

marele(dežnikarice) sem očistila in klobuke razrezala na štiri dele, s papirnato brisačo sem jih še obrisala, nato pa jih v tisti ponvi, ki ima rebra, popekla kar na suho. saj bi jih na plati, samo ne vem kdo bi jo čistil potem. ali pa električnem žaru, samo je bil predaleč. vmes sem se nekako trudila narezat dva paradajza, ju posolit in rahlo pooljit z olivcem. mi je uspelo. peteršilj sem naseckala, ravno tako česen. na krožniku sem zložila vse to, po vrhu pa potrosila konopljina semena. mimogrede….konopljina semena in olje in te reči….preberte si.

če bi imela še kakšen kos kruha iz prihodnje objave, bi bilo pa itak popolno.

tisto poleg na desni je šetraj, ki ga sušim

...

kruh in zgodba o njem pa naslednjič

  • Share/Bookmark

, , , , , ,

3 komentarjev

na hitro o P juhi

še vedno smo v paradižnikovih vodah. tokrat v jušnih.

zlagala bi se, če bi rekla, da nikoli nisem kupila nobene instant juhe. sem. če že govorimo o okusu, ne o vsebini,  teh juh iz vrečk, so kremne juhe, kot recimo gobova, pa porova in paradižnikova, dobre. okej, za taveliko silo bi jih danes kupila. taveliko silo.

Paradižnikova juha z bazilikinim pestom

da je treba za paradižnikove jedi uporabit zelo zrele plodove, vemo.  da jih je treba osvobodit kože, tudi vemo. enako vseh neužitnih delov. potem pa vsak po svoje naprej….jaz zem za tole juho porabila celih 15 minut, s sprehodom v vrt in nazaj.

očiščene paradižnike sem narezala v lonec, v katerega sem prej zlila nekaj žličk oljčnega olja. ko se mi je zdelo, da bo paradižnika dovolj, sem ga postavila na ogenj, da je počasi zavrelo in vrelo, dokler nisem na hitro naredila še bazilikin pesto(brez česna in parmezana). popražene pinjole sem z baziliko in oljčnim oljem zmlela v pesto. potem je prišel na vrsto zopet paličnjak, ki je paradižnik spasiral v tekoče stanje. samo malo soli in popra še rabi. na krožniku ali v skodelici pa tej juhi naredi dobro družbo žlička pesta, žlička kisle smetane in v moji skodelici še ščep naribanega parmezana. lahko pa v to juho vlijete, če vam je ljubo, smetano za kuhanje, za občutek sitosti še kakšne kruhove kocke, riž ali testenine….če že kaj bolj eksotičnega nimate v mislih.

  • Share/Bookmark

, , , , , , ,

Brez komentarjev

na hitro o mezgi

Že ničkolikokrat sem v svojih objavah omenjala paradižnikovo mezgo, ki jo dela moj oče. Nekaj let jo že kuha, letos pa sem jo tudi sama pripravila po skoraj enakem postopku kot on, le da sem eno opravila prikrojila po svoje. Niti ne toliko po svoje, kot to, da sem skrajšala postopek pasiranja. Ubrala sem enostavnejšo pot pravzaprav.

Iz vrta sem pobrala najbolj in zelo zrele paradižnike (oče jih celo pusti kakšen dan ali dva v košari, da ratajo še bolj mehki) Toliko zreli so, da jih ni treba kopat v vroči vodi za lažje lupljenje. Ker olupit jih je pa treba. Torej, obrezala sem vse grde dele, olupila in ga narezala na kocke. V loncu sem jih še pretlačila s tisto rečjo, ki jo rabim za pire krompir :) Ko je paradižnik zavrel, sem enostavno vzela paličnega prijatelja in zmiksala paradižnik v podobo juhe. Oče se prej brezveze muči s pasirko, ampak on je mal aklih, nima rad tistih semen, ki se v moji mezgi pač vidijo.

Paradižnik sem pustila vreti(občasno bolj, pa spet manj) dve uri, tu in tam premešala. Dodala sem malo soli, sladkorja in mletega popra, ves čas pa se je poleg kuhala vejica zelene. Lahko pa bi dodala peteršilj, morda baziliko, origano, morda rožmarin. Vse to se lahko doda prav na koncu, v vsak kozarček kaj drugega. Kuhano in zgoščeno mezgo sem nalila v manjše kozarce, prelila z žličko olivca, zaprla in to je to. Simpl vam rečem. Pa dobro.

preprosto mezga

  • Share/Bookmark

, ,

10 komentarjev

utrinki

….

klop

verižica

gnezdo

levo

pahljača

lahko bi bil dež

odtenki zelene

džagoda iz roba gozda

lahko bi bilo tudi moje okno

in nič ne bi imela proti takemu vhodu

refleks i ja

  • Share/Bookmark

2 komentarjev

o raviolih in mrazu sredi poletja

ko zapnem, zapnem na polno. tako nekako bi zvenela pripomba, če bi bila izrečena na glas. en čuden gemišt je bil tale vikend, vključno s petkom. oddala sem metulje iz prejšnje objave in počakala celo na obrok po mojem kosilu. ha, metulje sem jedla iz skodelice za belo kavo :)

ne spomnim se nedelje, da bi za kosilo na mizo dala testenine. običajno so krompirji in riži v vseh možnih oblikah po krožnikih. poleg kakšnega kosa mesa. tokrat še naš deda ni imel goveje župe, nekaj ponarejenega smo jedli. niti mesa nismo premogli :)  glede na ohladitev zunaj, bi prižgana pečica prav nič ne škodila. od 12 do 14 črtic je doseglo živo srebro na termometru.

bili so pa dobri. ravioli. z sirovim nadevom. nekaj zbrinca in nekega drugega sira, ki se je posušil do idealne trdote, sem naribala in primešala eno jajce. s tem nadevom sem kasneje z žličko delala kupčke na razvaljan trak testa. pokrila sem ga z drugim in naredila kroge s kozarcem. z vilico sem potlačila robove, da se pri kuhanju ne bi sir pocedil ven. ker me včasih mine potrpljenje, sem kozarec nadomestila kar z nožem in ravioli so bili tudi pravokotni :)   mejčkeno se mi je mudilo, zelo se namreč držim ure nedeljskih kosil.

ko so testenine napolnjene, lahko mirno počakajo, da jih skuhamo. jaz sem, preden sem jih skuhala, pripravila še omako zanje. na vrtu je paradajžnika toliko, da se sprašujem na kakšne načine vse ga bova, poleg kečapa po očetovo, še shranila.  za omako sem na oljčno olje vrgla za žlico šetraja in pest pinjol. ko so zadišale in se obarvale, sem zrezala samo en ogromen in zelo zrel olupljen paradajžnik. posolila in poprala in pustila kuhljati slabih deset minut. slike kako zgleda jed na krožniku nimam. verjemi na besedo, da je bilo dobro. prav na koncu, ko sem elektriko že izklopila, sem dodala še nekaj kock mehkega sira s plesnijo.

okej okej, dost je zdej tega paštastega objavljanja!

nariban zbrinc in jajce

trak rezančnega testa z sirovim nadevom

raviol preden je bil stisnjen ob pult

levo pinjole in šetraj. desno gotova omaka

če se kakšna stvar, ki je bila še včeraj vroča, danes ohladi, kljub ponovnemu ogrevanju ne more doseči tistega prvega, pravega okusa.  in kaj ima to veze z ravioli? nobene! tako kot ne vroča juha, ki je ne moreš pojest direkt iz piskra. pač počakaš, da se malenkost ohladi in jo s previdnostjo nosiš v usta.

 

 

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , ,

4 komentarjev

pašta

metuljčiči

no, tkole je na stvari….tile metuljčiči so narejeni po naročilu. drugem. iz osmih  domačih podgorenjsko planinskih jajc, (dve si bom na oko spekla…tako z ocvirki), pšenične bele moke in žličke sladke paprike.

mimogrede: paradižnikovo gobova omaka

skodelico narezanih svežih gob popražiš na res malo oljčnega olja. ko zadiši, dodaš narezan paradižinik ali dva. na zmerni vročini pustiš, da paradajžnik spusti vse sokove, dodaš še precejšen šop bazilike in notri vržeš kuhane testenine. posoliš in popraš. za kremast občutek in videz potreseš z zbrincem.

pet minut se kuhajo testenine, pet minut pa omaka. torej? zelo primerno za polnočno lakoto :)

  • Share/Bookmark

, , , , , ,

2 komentarjev

capke

tačke

1 2 3 4 5

čirulečarule

slikar

  • Share/Bookmark

2 komentarjev

kako s polento

polenta z drobnjakom

Polenta je ena taka hvaležna reč, s katero lahko eksperimentiraš po mili volji. najbolj seveda s pečeno, ali popečeno. kakor komu ljubo. tole je sobotni ostanek petkovega kosila. seveda ne znam natančno odmerit polente, da mi ne bi ostala. ker pa kao nč ne vržem stran, tudi polente nisem. ja, v petek je bila samo kuhana in zabeljena z nakockano in popečeno polsuho salamo(ki je edino na tak način užitna) kar je polente ostalo, sem jo razgrnila za prst na debelo na krožnik in čez posula še ostanek suhosalamnih kock. v soboto sem z vrta snela goro drobnjaka, polento narezala na kocke in jo popekla na žlici oljčnega olja. s tistimi kockami salame vred. posula sem jo z naseckanim drobnjakom in pojedlo se je vse.

sej res ni nobena znanost(kar dejansko ni) tole za marsikoga od vas, ki to zdajle berete. marsikdo pa išče, tako vidim po iskalnih besedah, kako in kaj z ostanki polente. in evo, ena mala uporabna ideja.

  • Share/Bookmark

, , ,

1 komentar

Namesto razglednice ali Pod mojim nebom

dopust. je to tisti del v letu, ko je dopustno nekaj, kar v času službe ni? :)

takole…trije tedni so čaobaoinleppozdrav. treba je nazaj v službo. razen, če napišem odpoved še nocoj in jo pošljem kar po pošti in potlej čakam kaj se bo zgodilo. a bi me lepo prosili naj pridem delat?! my ass, qurtza bi se kdo sekiral zame, če bi rekla da ne grem več delat. ne ne, bilo bi le preveč odvečnih nesmiselnih vprašanj.

lani bi še ubijala za čisto morje in skale, letos mi je prav idilično fajn brez njega. zakaj? iz leta v leto težje prenašam vročino in kolikor tisto malo spremljam poročila, slišim, da temperature niso moji glavi, koži in srcu prijazne. poleg tega mejčken računaM na jesenski pobeg že kam.  in resnici na ljubo, ljubo pa na njej, ne da se mi več prenašat ponavljajočih se scen in izgube teksta. nemi filmi zaenkrat še ne prihajajo nazaj v modo. edina napaka, ki sem jo v teh tednih naredila, je ta, da nisem šla v knjižnico. običajno pojem kar nekaj knjig med dopusti. mi je pa od Kumerdejeve prišla pod prste Temna snov. med kuhanjem marmelade, ki je mimogrede ni bilo malo, res nisem mogla prebrat več kot dve zgodbi. jebat ga, pač nisem tiste sorte ženske, ki počne več reči hkrati. no, saj mi gre, ampak vsak izgovor je dober. uspela sem celo pogledat tri filme, danskega v Metropolu, jugoslovanskega na pinktv(!) in angleškega na slo1. normalno, ko pretiravam, pretiravam ornk. vse filme sem pogledala v enem dnevu. poleg tega se je zgodila ena lepa deklica, ki sem se je tudi sama zeloo veselila. moja najlubša in edina nečakinja je uspešno opravila maturo. priden deklič, v katerega nisem nikoli podvomila. veliko več je bilo druženja z meni zelo dragimi ljudmi in eni osebi sem posebej hvaležna. ona že ve.

zgodba z verigo se je overižila. motor ima novo, jaz pa od takrat nisem naredila niti kilometra z njim. čez dan je prevroče, zvečer pa brezveze, ker običajno spijem kakšno pivo in mi ne diši vozit se z njim v družbi. pazi to…enkrat mi je celo uspelo vzet sesalec v roke. aha, z lepim se hvali, bo kdo rekel. lej, jaz nisem obremenjena s pretiravanjem in uničevanjem sobotnih dopoldnevov s coto v roki. bojda je to ene vrste frustracija, ki jo nekatere kažejo na način pretiranega čiščenja, nujnega nakupovanja cotk…tisto kao, nekaj sem naredila zase, potem se najdejo še kakšni hujši primeri izživljanja, ki pa jih tule ne bom govorila.

šele zdaj sem opazila(hmmm, ni nujno res) čudno mešanico mojih povezav in se nasmehnila vanje (gl. zgoraj desno) na prvo žogo so nametane skupaj kot hruške in pomaranče. če pa še enkrat pogledaš  in če imaš vsaj malo občutka, hitro ugotoviš, da so na nek način med sabo zelo sorodne in mi točno pašejo.

ja, tole naše štajersko nebo je marsikomu prineslo grozo v obliki toče. nočem in ne želim si, da se iz običajno lepega pogleda v modrino, siplje trdo. štajersko nebo

Sončni vzhod, nič več nič manj, še eno jutro izmed mnogih, vseh bogatih in ubogih, dovolj je le verjeti vanj

YouTube slika preogleda

ja ja, spat sem pa res hodila domov :)

  • Share/Bookmark

1 komentar

o štrukljih

boljše od raztegovanja od dolgega časa, je raztegovanje testa. no prav, vlečenje. valjanje, vlečenje…zelo prikladno za tele vroče dni. skratka, ne bom dolga, ker nisem odkrila nič novega. po enem dialogu s coprnico, ki me je prepričala naj se lotim vlečenega testa, sem se odločila kar za štruklje s pehtranom. ampak njeni ajdovčki še pa pridejo na vrsto. in sem šla. od doma v tuje kraje se v miru učit.če stricu guglu rečete, naj vam poišče recept za štruklje s pehtranom, dobite ohoho zadetkov. fino je, če je pri roki še kakšna preizkušena kuharca z navodili :) pa tkole, ko sem brala mal forume in izkušnje, se mi je zdel zelo pomemben podatek, da je testu pametno prilit kis, oz. limonin sok. ne vem še, kako je brez njega, z njim se je naredilo, oz. vleklo res wau testo. in pa…dlje kot počiva, boljše je.

da mi je kakšno zrno soli preveč padlo v štruklje, je kriva vročina in kaplja potu iz čela.

nekaj slikc v dokaz…

moka, mlačna voda, olje, sol, jajce, limonin sok

počivanje testa in čas za kavo

pehtran in meni najljubši krožnik. škoda, ker ni moj

nadev: ricota, kisla smetana, rjav sladkor, jajce in pehtran

pred zvijanjem...zvijanja in ovijanja v krpo nimam dokumenta

na krožniku z drobtinami in maslo. naslednjič bo še boljše! je pa res, da sem bila pohvaljena že prvič ;)

in tako gre tritedenski dopust proti koncu…

  • Share/Bookmark

,

4 komentarjev