Arhiv za kategorijo barve jeseni

Odpadel list in …

trije drobižki :)

ps: …………………….

  • Share/Bookmark

5 komentarjev

Pogled na morje še enkrat

V jesenskem času sploh nisem izbirčna pri pogledu na morje. Samo da je. Da se malo vonja sol, pa sem hepi. In vedno znova in povsod se zaljubljam v morje in v malenkosti ob njem.

 V devinskem “pristanišču” :

V Sesljanu:

ps: zdaj pa od petka ostane samo še hrana :)

  • Share/Bookmark

, , , ,

6 komentarjev

Kamnite slike Vidma

Po ogledu sejma kakovosti za mizo v Vidmu(Udine), se mi je “zaluštalo” kave na soncu, nekje v mestu, po možnosti v središču…Petek je, ura je tista, ko zaprejo vse štacune od prve do zadnje in za pismene je v tem času parkiranje zastonj :) Za nepismene pa…vem za drugič, sicer je pa ura parkinga tik pod vhodom v mesto 1 euro.

Kapučino s pogledom na cel osrednji trg in s soncem v telo, stane 1,80 eura.

Sej kul, bella Italia pa to….pa Ducati, nisem pa srečala človeka(razen na sejmu enega) ,ki bi znal vsaj malo angleško. Potem pa za foro vpraša, če znam nemško in mi v ravno tako polomljeni rokovščini pokaže, da zapirajo kuhinjo čez pol ure in se pizze ne da dobit, ker pač ne?! Tudi prav. Za naslednjim vogalom se dobi pizza, z dokaj solidno ceno, ki pa na izhodu, ko plačaš ni več solidna. Zaračunan je namreč pogrinjek. Cele 3 €…Kdaj bodo pri nas, v povsem navadnih pizzerijah začeli zaračunavati pogrinjke? Mogoče jih že, pa ne vem :)

ps: tečaj italijanskega jezika bi mi pravzaprav prišel zelo prav. ker nisem nehala hodit k sosedom!

  • Share/Bookmark

, , ,

4 komentarjev

Pogled na morje

Dan je bil enostavno prekratek še za obisk notranjosti gradu. Bo že še samo temu nemenjen, pa seveda parku ob njem….

Na poti iz  Vidma(Udine), če se pelješ po stari cesti, te pred Trstom čakata še Devin in Sesljan. Se mi zdi, da bi bil greh, če se ne bi vsaj malo ustavila v teh krajih. O Devinskem gradu sem že tukaj, kar se je tokrat od tu nabralo fotk, bom pa drugič. Pa tako ali tako so samo debele rejene mačke sedele na soncu :)

Če bi živela v času Ferdinanda Maksimiljana l., bi sigurno iznašla način, kako postati del tega gradu. Miramar…pogled na morje. Ura se je že nagibala sončnemu zahodu…in nastalo je tole. Priznam ogromno tega:

Eh, meni je bilo prelepo, tak da je že skor kičasto :)

ps: naslednjič greva skupaj?

  • Share/Bookmark

, , , ,

2 komentarjev

Obljubljeni sirovi ali Nadaljuje se…

…manija. Mafinomanija. Trenutno. Kolikor se poznam, ne bo trajala dolgo. Dokler pa traja, pa res ne vem, zakaj je ne bi izkoristila :)

Muffini s sirom in šunko

1 jajce

2 žlici olja

2 dl mleka

5 žlic naribanega sira (jaz sem vzela ementalerja, ker je bil ravno pri roki)

5 žlic nakockane hamburške slanine

2 žlici naribane čebule

nasekljan petršilj, nasekljan list žajblja


25 dag moke

pol čajne žličke suhih začimb, sol, poper,

1 žlička sode

Jajce stepemo, dodamo vse mokre sestavine in premešamo. V drugi posodi premešamo vse suhe sestavine in nato suhe presujemo v “mokro” posodo. Iz prakse že vemo, da zadostujejo samo papirnati modelčki(dva skupaj), v katere nadevamo po dve čajni žlički mase.

Pečemo pri 160 °C 25-30 minut. Ohladimo jih vsaj do mlačnega. Pašejo za malico s pivom, za kosilo kot malo drugačna priloga(recimo namesto kruhovih cmokov) ali pa jih vzamete s sabo na pot.

Naslednje pečem po želji…tvoji… ;)

ps: ko bo tale objava zagledala luč Siola, bom jaz na poti na kulinarični sejem ;)

  • Share/Bookmark

, ,

4 komentarjev

Kot da je poletje

Res, tako lep dan je bil. V vseh pogledih.

..............

Oktober. Sonce. Ogenj, ki potegne misli v zimo. Ne še. Še je čas.

ps: vse to okoli Šmartinskega jezera…

  • Share/Bookmark

, ,

6 komentarjev

Jutro v travi

.............

...............

..........

in mokre noge :)

  • Share/Bookmark

,

1 komentar

Žička kartuzija

Če kdaj ne veste kam…če kdaj kar tako, mimogrede zavijete iz ceste Frankolovo-Slovenske Konjice desno, proti Črešnjicam, se potem peljete po dokaj razgibanem terenu…..pridete v dolino sv. Janeza in takoj nato ugledate kartuzijo na levi. Bolje rečeno…ostanke kartuzije.

Če vam ni težko dat 4 € za vstopnino, potem pogumno vstopite na območje Žičke kartuzije. Za ta denar dobite še “vodnika” in slušalke, prijazno gospo na vhodu, prijazno gospodično v zeliščni trgovini in prijaznega gospoda v Otakarjevi kleti.

pivov liker...hm, sem malo v dvomih

pogled na zeliščni vrt

ps: objava številka 399. kaj se bo le skrivalo v naslednji :)

  • Share/Bookmark

, ,

3 komentarjev

Združene barve

uwa, všeč so mi. V naravi, na krožniku pa sploh…

Od portugalskega večera sem odnesla ene same lušte po deželi, po Atlantiku, po vetru in pa okusih iz kuhinje. Ema je pripravila pravo pojedino za babe. Dve vrsti peciva, zelo dobro kremno zelenjavno juho, nek zelenjavni narastek in psa. Morskega.

Še sanjala sem ponoči, kako se motovilim po eni ogromni zidani kuhinji, po kateri so obešeni šopki začimb in dišav, pa na sredini ena ogromna surova lesena miza. Pa tako svetla je bila ta kuhinja, verjetno na sveže prebeljena….Potem sem se pa zbudila. V svoji, nič manj svetli kuhinji, le da še ni na sveže prebeljena. Mi je prav fensišmensi, ker imam okno pri pultu. Fino je pogledat vmes ven, na travnik…

Kje sem ostala? Aha, pri barvah…Ja, tale rumenozelena je od kurkume. Pa malo diši po vzhodu.

Piščančje prsi v kurkumini omakci

30 dag piščanjčjih prsi

1 rdeča, 1 zelena paprika

1 majhna šalotka

dve žlici oljčnega olja

mala mala žlička kumine

1 in pol žlička kurkume

riž

čatni

Piščančje prsi narežemo na kocke ali trakove, v ponvi segrejemo oljčno olje(jaz sem še vedno pri tem olju), na hitro opečemo mesne koščke, dodamo kurkumo in narezano papriko ter čebulo, ki jo samo prepolovimo. Po okusu solimo in popramo. Premešamo, ogenj pa že prej zmanjšamo. Par minut vse skupaj pražimo, nato pa zalijemo s kakšno juho, če se pomika po policah hladilnika, sicer pa je dobra tudi voda. Pa ne veliko, deci do deci in pol. Omakca je lepe rumenozelene barve, s koščki zelene in rdeče paprike. Pripravljena je zelo hitro.

Prigoda o rižu

Manj, ko se komplicira okrog riža, boljši je. Res. .. Ja no, dolgozrnat basmati, pa malo jasminovega riža za drugačen okus….operemo pod tekočo vodo, pustimo na cedilu, da se odteče, damo kuhat v primerno količino osoljene vrele vode. Ko je kuhan, ga odcedimo in pustimo na toplem. Zrna pod nobenih pogojem niso zlepljena.

Ko imamo vse na krožniku, si jed začinimo še z limoninim sokom in žličko čatnija iz ene od prejšnjih objav.

pS: Vale, katero pivo priporočaš tu zraven?

 

  • Share/Bookmark

, , , ,

3 komentarjev

Kako z marelami?

En način, kako ohraniti dežnik do naslednje sezone….da sploh ne dežuje in ga ne odpiramo, da imamo nenormalno radi dež in čofotamo po lužah brez dežnika….pa da ga ne puščamo zadaj v avtomobilu na polici, na katero sije sonce…..

Marele, dežnikarice…Macrolepiota….najbolj poznana in priljubljena priprava je tista…namesto šnicla. Ocvrte po dunajsko. Se strinjam, so dobre tako. Ampak no, ne najbolj zdrave. Pripravljene v gobovi juhi, polnjene s parmezanom, tudi vlagajo jih. Na žaru, kar tako popečene in samo malo posoljene…meni so tako najbolj pristne.

Posušene gobe vseh vrst pa lahko spremenimo v prah. Med njimi tudi te marele. Potrebno jih je res dobro posušiti. Najprej pa seveda očistiti nepotrebnih iglic in zemlje iz gozda….Sušijo se naj zunaj, položene na časopisni papir. Paziti moramo, da jih ne ulovi vlaga. Ko se nam zdijo dovolj suhe, jih za vsak slučaj še dodatno, za pet minut, sušimo v pečici. Če imamo teh marel več, jih zmelje kavni mlinček, sicer pa jih lahko zelo lepo zdrobimo med dlanmi. Gobji prah shranimo v posodo, ki se dobro zapira. Uporabimo pa ga pri kuhanju gobovih jedi ali pa kot začimbo in okus.

 

  • Share/Bookmark

, , ,

3 komentarjev