Arhiv za kategorijo barve jeseni

Pozdrav iz Krka

Jutro čez mejo, oz. tam, kjer se odpirajo vrata Jadrana, je bilo videt takšno.

Preko mostu, na Krku je bilo bolj malo sonca, nekaj oblačnega neba, malo vetra in veliko korakov. Med Solinami in Klimnim največ.

Omišalj pa si zasluži čisto svojo objavo…..

ps: kako se piše prav? s ali iz Krka?

  • Share/Bookmark

, , , , ,

6 komentarjev

Jesen

v Mariboru. Danes dopoldan.

  • Share/Bookmark

, , , ,

1 komentar

O mraznicah in srbski gospodinji

Po domače štorovke. S kostanjem jih je prinesl deda. Iz Haloz. Ne veliko, ker pri nas nikoli nismo kaj prida nabirali, še manj jedli, štorovk.  Ko sem jih zblanširala, jih je bilo tako malo, da sem morala še lisičke povabit v ponev.

Ker sem nora na testenine in jih v tem tednu še nisem jedla, sem mogoče na kakšno razočaranje okolice, naredila kombinacijo obojega: gob in testenin. In ne moreš verjet, zopet zeleni rezanci. Ja kaj naj, meni so kul.

Štorovke očistimo, porežemo dele, kjer so šopi zraščeni, debelejše bete odrežemo, operemo in zblanširamo.

Za zelence* s štorovkami(ali drugimi gobami) za štiri jedce potrebujemo:

približno 40 dag štorovk

3 stroke česna

žlico ali dve oljčnega olja

žlico narezane hamburške slanine

1 malo zeleno papriko

1 paradižnik

sol, poper

po želji prepražene pinjole(kdo je že zaljubljen v pinjole?)

Na oljčnem olju manj kot minuto pražimo česen, dodamo narezano slanino in papriko ter premešamo in nato dodamo štorovke in po potrebi ostale gobe. Posolimo in popramo, na zmerni temperaturi pražimo deset minut. Na koncu dodamo narezan paradižnik, vmešamo narezan petršilj ali drobnjak. Je lahko še kaj bolj enostavnega? Vse to stresemo h kuhanim testeninam, prilijemo malo vode od kuhanja, premešamo, pustimo par minut pokrito. Zakaj že? Da se okusi med seboj spoznajo.

Parmezan morda komu paše, meni ne…preveč okusa poje. Zato tudi ni nobenih drugih začimb, razen soli in popra. Mogoče namig…kdor ima rad ostrejši okus, lahko zelo popopra tole.

Včeraj, ko sem čistila in blanširala tele štorovke, mi kar ni hotela iz glave knjiga, ki sem jo malo pred tem prebrala.Še danes mi ne gre, če pošteno povem.  Res, prav nobene povezave ni ne s testeninami, ne z gobami, ampak je svež prebran Dnevnik srbske gospodinje. Daleč od podobnosti s kakršnimkoli dnevnikom razočaranih gospodinj ali še huje, Bridget Jones. Mirjana Bobić Mojsilović piše o državi, v kateri so padale glave tudi za sto mark, o zmotah in zablodah, v katerih je živel velik del Srbije.  V njenem pisanju sem našla del svoje zgodbe, ki se je hočeš nočeš dogajala vsem nam, v taisti generaciji.  Od otroštva  do tiste presnete vojne in kasneje…

In kaj me je še presenetilo? Nekaj dni nazaj, ko še nisem prebrala niti polovice knjige, sem na glas povedala, kako prekleto žal mi je, da svojega fotografskega spomina nisem izkoristila za druge reči. Spomnim se ljudi, imen, dogodkov izpred veliko let, vem kaj sem imela oblečeno, kaj sem jedla ali pila ob določenih trenutkih, nimam pa spomina za datume in letnice. Kot da bi mi ta zadnji stavek kdo projeciral iz knjige na moj jezik. Seveda to piše prav v zadnjih delih knjige…Kot že velikokrat do zdaj, sem ugotovila, da se določene stvari naredijo pravi čas, pravi trenutek in z namenom. In da me tisti, ki mi priporočajo kakšno knjigo v branje, zelo dobro poznajo. Kar cenim, tako kot cenijo taisti ljudje palačinke z marmelado in kislo smetano ali pa polnjene paprike, narejene z veliko mero ljubezni.

*zelenci-zeleni rezanci s špinačo

ps: v elementu, kjer se hranijo krožniki, sem videla najlepši star kos krožnika, ki bi ga takoj imela v svoji kuhinji. ampak je bil podedovan, tako da ga niti kupit ne morem. preprosto lep, ker je tako presneto preprost.

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , , , ,

2 komentarjev

Jesen pa to

Ne morem okljukat kategorije potepanja, ker je vse tole za prvim ovinkom. . . bo treba nekam it.

  • Share/Bookmark

, ,

2 komentarjev

Nekaj na žlico

Prav pogrešala sem že nekaj mesnega na žlici. Če je na žlici, je v kombinaciji z zelenjavo in kruhom. Lahko pa je tako gosto, da kruha ne rabim…

Kaj sem vrgla v lonec(bolje rečeno najljubšo ponev) za zelenjavno mesno enolončnico?

2 žlici oljčnega  olja

1 veliko čebulo

30 dag govedine

1/4 glave rdečega zelja

3 žlice bučke

1 korenček

tri stroke česna

2 manjša krompirja

1 rdečo pečeno papriko

1 zeleno papriko

2 paradižnika

pest lisičk

pest kock prepražene polente

2 žlici prepraženih  pinjol

3 žlice kuhane kvinoje

4 olive

1 lovorov list

žličko suhega origano

sol, poper

kumino

Na oljčnem olju posteklenimo na rezance nasekljano čebulo in dodamo govedino, rahlo posolimo in pražimo par minut, kasneje pokrijemo in dušimo pol ure.

Vso zelenjavo narežemo na primerne koščke in jo z gobami dodamo govedini v loncu. Paradižnik dodamo tik pred koncem kuhanja.  Pokrito dušimo dokler govedina in krompir nista primerno kuhana. Po potrebi dolivamo vodo ali juho, da se ne presuši.  Začinimo s soljo in poprom, dišavne začimbe dodamo že prej, da se naredijo pravi okusi. Ko ugotovimo da je krompir mehak in govedina ne škriplje pod zobmi, dodamo še paradižnik in kuhano kvinojo ter polento in pinjole. Premešamo in pustimo par minut pokrito.

ps: kvinoja mi je danes bila všeč. zdej vem…moram jo jest z mesom :)

ps še en: enolončnica- jed, kuhana v enem loncu

enoponvnica-jed, kuhana v eni ponvi

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , , , , , , , ,

3 komentarjev

Drobtinice

…nekega sončnega popoldneva…

iz gradu pa le pajčevina

  • Share/Bookmark

,

1 komentar

Na gradu

Celjskem imamo ležalnike…… :)

…….. in sence.

  • Share/Bookmark

, , ,

2 komentarjev

Pokopališča so tudi takšna

Jutro se je začelo tako, kakor se začnjajo sobote, kava z mlekom, pa prepečenec z maslom in marmelado…mika me Rogla, nič, pogledam še enkat včerajšnjo bero jesenskega vzdušja, in se namenim it nekam. Lindek se mi je po Rogli zazdel zelo primeren nadomestek, če  na koncu koncev ne bi zavozila in naletela na enega presneto hudega psa. Mi je minilo do hoje proti razvalinam. Drugič.

Nazaj, pa v mesto in ko sem se vračala po Dečkovi cesti, me je kar nekaj potegnilo na hrib(ček) Golovec, na katerem je zapuščeno pokopališče. Krožijo razno razne govorice, primerne ravno za noč čarovnic. Ko sem videla, da ne bom sama na pokopališču, sem bila bolj kot ne začudena. No, vendarle je dan pred 1.novembrom in pogled na grobove in grobnice je pokazal, da pa le še kdo pride na obisk s cvetjem in svečami.  Seveda ni primerjave z “normalnimi” pokopališči. Priznam, prav zanimiv je bil sprehod med temi gomilami. Priimki na spomenikih so mi bili nič kaj domači, tu in tam kakšnega je že popolnoma prekril mah…in na njih je tudi zapisano s kakšnim poklicem so se ukvarjali.

Srečala sem se samo s starejšimi ljudmi in eno mačko.

  • Share/Bookmark

, , , ,

7 komentarjev

Gozdna objava

V bližini teh listov, mahu, praproti…po vsej verjetnosti živijo škrati in vile.

ps: vse to v gozdu v Libojah

  • Share/Bookmark

, ,

3 komentarjev

Pot do naslova

Rada imam če se mi pripeti ravno tisto, o čemer razmišljam. Zdaj, prejšnji dan, zjutraj, ko se peljem v službo.

V predalu mize imam že od nekdaj čokolado. Dozirana je pol koščka na dan, če padejo energije. Dovolj je pol koščka, ne me prepričevat, da je fajn pojest celo. Ker ni. Čokolada v muffinih, v pecivu, v filmu, v predalu, v moji glavi in ustih.

Tako, kot strela iz jasnega…ko ravno na trdo zaprem predal s čokolado, se spomnim na knjigo. Daj, kako je že naslov? Ne morem se spomnit. Niti si ne morem pomagat z netom, ker ne vem kdo jo je napisal. Niti ne morem vprašat v knjižnico, ker nimam pojma o naslovu.

Na pol odsotna grem z našimi na malico, ker mi ne da miru…vidim pa slike kuhinje, pokrajine, žensk, otrok.

V čajni kuhinji pa razsvetljenje. V loncu je že vrela voda za kavo.

Kot voda za čokolado bo danes prebrana.

Bo pa tudi  ena od tistih knjig, ki jih preberem vsaj dvakrat.

  • Share/Bookmark

,

Brez komentarjev