o kruhu


tole objavo copram že skoraj teden dni, ekola, danes je pečena.

Do kam mi seže spomin na kruh? Najdlje do tam, ko me je oče, majhnega dekliča, nesel štuparamo v haloške hribe, do njegovega doma. In naj povem še to, da je tiste čase do Žetal bilo nemogoče priti z avtobusom, avta še nismo imeli, vlak je pripeljal v nek kraj, ki mu v tem trenutku ne vem imena. Spomnim se, da sem zmogla samo nekaj sto metrov, potem se je začelo vse skupaj vzpenjat in jasno, pužo je treba nest. verjetno sem rekla, da bom kar obsedela tam, na obcestnem kamnu(a se sploh še spomni kdo teh kamnov!?) dokler se z mamo ne bosta vračala. Običajno smo se spotoma ustavili še v lodnu. Ta izraz sem osvojila šele nekaj let kasneje, ko sem kakšne počitnice preživela v Halozah. V trgovini sta moja dva kupila kavo in še kakšno reč, za nas, tamale.

Že kot otrok sem se veselila tistih njihovih nizkih gibanic, pa krompirjače že za dobro jutro. Ni važno, poletje ali zima, zakurilo se je, pisker na šporhet in krompir vanj. Vse lepo in prav, dokler mi niso ponudili kruha. Seveda sem od doma bila navajena kruha iz trgovine, tu, na kmetih, pa so mi dali poleg domač kruh, črn, zbit, kiselkast. (takšen je moral biti) Ojej, niti nadrobljen v krompirjačo mi ni šel po grlu. Tako so sklenili moji vrli sorodniki, da bodo v bodoče zame priskrbeli kupljen kruh. Prav spomnim se, kako je teta imela spravljenega v eni beli platneni vreči za vrati veže. Tega sem bila neizmerno vesela in vsi so bili srečni, da ne bom umrla od lakote. Razvajenka. Res, ni mi bil všeč tisti kruh. Dosti let kasneje so začeli peči drugačen kruh, zdaj tistega črnega sploh ne poznajo več. Enako dosti let kasneje se mi je včasih kolcnilo po domačem kruhu in ko se spomnim, kako sem se obnašala, me je sram. To je haloški del zgodbe o kruhu.

Pohorski del otroškega videnja kruha je malo lepši. Dosti lepši. Že dišal je drugače, bil je lažji, bolj mehak, skratka bolj dober. Okus in oblika pa se vse od mojega otroštva do danes, nista spremenila.

Doma smo imeli neka obdobja peke kruha. Ne vem s čim so bila pogojena, ampak se nekako niso obnesla. Zdaj občasno deda naredi kakšen čebulni kruh, potresen z ocvirki, ki ima eno veliko pomanjkljivost…takoj ga zmanjka. . Po trgovinah in pekarnah je kruha toliko, da ne veš kaj in kakšnega bi vzel, navsezadnje pa ugotoviš, da je večji del temnih kruhov obarvanih z barvili in tako dalje. Nekaj je o tem pisala že Irena, veliko pa njeni komentatorji :)

En dan v prejšnjem tednu sem se ob pogledu na drobtine odločila! da kruh spečem tudi sama. Takšnega s semeni in dobro moko. Sem upala, da bo mlin v Rečici ob Savinji odprt na večer, ko sem z rumeno strelo kolovratila tam okoli. Ni bil, le kdo na večer kupuje moko. V trgovini sem našla pirino graham moko, mešanico semen in še  konopljina semena. Še prej  sem po spletu iskala kakšne primerne vsebine in napotke in mi je pod prste prišel, meni trenutno najbolj všečen slovenski kulinarični blog.

Seveda sem pogledala tudi na gurmanova priporočila in potem še k čifu kruh in vinastega bloga in izvedla eno srednjo pot, pač po lastnem občutku in spominu. Začela sem s polnozrnatim kruhom, ki sem ga zaradi moje pridobljene previdnosti s soljo, premalo solila.

Če zna in peče kruh toliko ljudi, potem lahko jaz tudi jaz. In če sem zmogla jaz, boš lahko tudi ti. Samo zraven je treba stopit in potem nekako presenečeno ugotoviš, da je kruh pravzaprav najbolj enostavno za naredit.

Kakorkoli, tu je in tu še bo.

pirina moka in semena

trije kruhi, vsak drugačen

prerez

Idejo za dodatek sušenega paradižnika sem povzela iz zgoraj omenjena bloga. Obožujem namreč tak paradajžnik :)

Ta kruh je pošel prej kot takoj. En del sem ga uspela “skrit” in dat v pokušino. Uspešno jo je prestal. Je pa mali N pri tistem polnozrnatem kruhu milo prosil za drugega, ker mu ta ni bil všeč. Ga povsem razumem, saj je odreagiral točno tako kot jaz v njegovih letih. In dobil je drugega, tistega iz trgovine.

kruh s sušenim paradižnikom

drobtinice

par

Sem že povedala, da imam rada ljudi, ki cenijo moje delo, takšno in drugačno, in to tudi povedo? dankešen!

  • Share/Bookmark

, , ,

  1. Nino Ramma

    #1 avtor Nino Ramma dne 11/08/2011 - 19:20

    Jaz sem zadnjič začel brat eno knjigo, naslov je “The Science of Bakery Products”, avtor je neki W. P. Edwards. Đizs F Christ! :o Kruh je lahko tako kompliciran, da si predstavljat ne moreš. Knjiga se bere kot magistrsko ali doktorsko delo kemika. :D

    Sem pa že prej naštudiral par različnih kruhov in vsi so dobri, samo časa in volje ni. Eno obdobje vsak dan ali vsak drugi dan en hlebček spečem, potem pa dolgo nič. Je pa možnosti res mali milijon.

    Pa tvoji kruhki tudi vsi zgledajo jako fajn. Fotke skoraj dišijo. :)

  2. #2 avtor Sandra dne 11/08/2011 - 21:52

    Joj, ko bi se dalo pokušati skozi ekran.

  3. #3 avtor Gourmet forever dne 11/08/2011 - 22:07

    Sem počaščena, da si si pomagala tudi z mojimi izkušnjami in idejami s kruhom – najbolj pa na tisti del o najbolj všečnem slovenskem kulinaričnem blogu – to je pa res povišalo pulz in zatreslo roke… So pa tvoje fotke, stil pisanja in tudii vse ostalo čista perfekcija!

  4. #4 avtor M dne 18/08/2011 - 08:20

    Saj vem, da je napaka, da skočim k tebi pred zajtrkom … moram pazit, da mi slina ne kaplja po tipkovnici :) Hvala za drugi link, res je nor. Pa še dodatek – kruhu s suhimi paradajzi jaz dodam še na osminke narezane olive, po vrhu popenzlam z olivcem in potresem rožmarin in grobo sol. Ko sem ga spekla prvič, so mulci zaradi izgleda vsi po vrsti vihali nosove in se ga skoraj leto dni niso niti dotaknili … je blo fajn, k je zdržal malo dlje. Danes skoraj v celoti izgine še topel in če ga ne napadem skupaj z ostalimi, ostanem brez njega :(

  5. #5 avtor hermit dne 28/08/2011 - 15:27

    Mi trije pečemo (in jemo) (samo) pirin kruh. Pol kile pirine moke iz mlina, pol litra vode, žlička soli in vrečka vinskega kamna. To je vse. Zmešaš z vilico in vržeš za eno uro v pečico! Ni boljšega!!!

(ne bo objavljeno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !