Slike nedelje na dveh kolesih


V mislih sem najprvo imela Goriško. Potem sem dobila idejo o Goričkem. Zaenkrat je razlika samo v eni črki. Tehtala sem med češnjami in traso, ki mi ji jo je priporočil prjatu po Ducatiju ter ravnico na severovzhodu kure. Sobota je kazala deževne, ponekod celo snežne zobe in kar nisem mogla verjet, da se bo nedelja naredila lepa. Pa se je.

iz našega sela pejmo naprej za Ptuj, Ormož, Razkrižje.

(tule sem fasala mini popizditis, ker mi je knof za shranjevanje zatajil in zdej pišem jovo na novo)

Če odmislim prvi postanek za tankanje v Ptuju, se je resnejši zgodil v Razkrižju. Obcestna reklama za Gurmanski raj me je kot magnet zvlekla s ceste. Parking velik, ob restavraciji igrišče, pod pokrito teraso kaminski prostor. Na prvi pogled lušno. Ker je ura takšna, da med tednom že kej pomalicamo, so se želodčki kar zbudili ob pogledu na jedilni list. Ampak, ker jim je fčeraj fsega zmenkalo, se narezka(ki je obljubljal same dobrote) in jezika z bučnim oljem ne da dobit. Pa je stric priporočal dödöle. Edina škoda, da so bili zabeljeni z rahlo pikantno sirovo omako. Sicer pa so bili dobri, ja. Na prvi pogled gostilna deluje prijazno in poceni(ne majhna porcija teh trgancev je 2,50 €)

   

pejmo naprej: Razkrižje, Lendava, Pince

Med Lendavo in Pincami bi lahko počakala vsakih sto metrov. Desno ravnina s polji, na sredini cesta, levo lendavske gorice, pod katerimi so njive speljane pod vinograde. Scena za na steno. Različne vrste žit, vmes pa pasovi maka. Od zelene do rdeče in nazaj. Mak dobesedno žari v soncu. Na tej lokaciji sem naškljocala največ fotk.

Pince, Lenti do bivšega mejnega prehoda(ne vem ta trenutek kraja, zemljevida nimam pri roki) Pet minut za kozike, ki so glodale travo in sprostitev ritnih mišic in zaspestij. Božemoj, in jaz včasih stokam, da imamo ceste kot makadam. Ne, pa jih nimamo, saj je tale obmejni madžarski asfalt luknjast za znoret. Bolj kot si želiš, da te neha premetavat po motorju in bolj kot si hiter, slabše je. Amm, mogoče pa ne sedim na pravem motorju :)

in potem si lahko ogledate nadaljevanje poti tukaj. Ni mi ratalo čisto natančno izrisat poti, pa tudi v Slovenski Bistrici se pot ni končala, nekaj še ne znam čist dobro, da bi pririsala nazaj domov :) Vmes je še bil postanek v kraju Grad, kjer je tudi grad. V Slovenski Bistrici sem sicer dober sladoled vrgla v smeti(čist prevelika kepa) in na bencinski mi motor ni hotel vžgat. Brezveze čist, ker mu nič ne fali, le občutljiv je.

 

Pod črto povedano, bil je lep dan, na trenutke sem se zavedla, da sem tu pa tam kdaj res prehitra in tisti policaj od dopoldne je bil tudi edini. Da se je dan prijetno zaokrožil, pa je poskrbel kozarec rdečega.

Naslednjič pa razlika v črki :)

  • Share/Bookmark

, , , ,

  1. Dajana

    #1 avtor Dajana dne 30/05/2011 - 13:38

    aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa

  2. Dajana

    #2 avtor Dajana dne 30/05/2011 - 13:38

    Sen hotela reči. prekrasno. <3

  3. #3 avtor M dne 30/05/2011 - 18:30

    Naaaajs. A tokrat pa maka nisi od blizu škljocala? Si se bala, da te bo (spet) kdo podil? :) Tura je pa prou fletna. Nekoč pred leti smo tiste zgornje konce kure obdelovali z izhodiščem v Moravcih … gurmanskih postankov se v tistem delu res da precej najti. Pa to nedeljo ti najbrž na motorju še ni bilo peklensko vroče … ali se motim?

  4. M&M

    #4 avtor M&M dne 30/05/2011 - 22:55

    :) ja, taka pozitivna energija in primerna temperatura je nekaj najboljšega, kar lahko na cesti pod čelado doživim in prepričana sem, da me ne bi noben kmet podil iz grabna ob njivi :) kmečki turizmi pa kar vabijo na vsakih par kilometrov…samo, ko jaz zaheftam, se težko ustavim(razen za čekiranje zemljevida), največkrat je za postanek kriv mehur :D

(ne bo objavljeno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !