Malo o žegnu in malo več o šurlicah


Ker sem se te zgodbe lotila v soboto, je še malo praznično obarvana..

Nič velikonočno se ne obnašam. Ne pečem potic, ne pečem kruha, niti ne kuham šunke in ne kopljem hrena. Vse, kar sem prazničnega naredila, je to, da sem nesla k žegnu. To počnem že od takrat, ko  znam vozit kolo in ko mi je mama verjela, da se ne bom kje zapeljala s ceste s cekarjem žegnanih jedi. S kolesom seveda. V obcestni jarek ali pod avto. Nisem bila med srečnejšimi otroki ob teh sobotah, ker mi je to predstavljalo eno breme. In potem po vrhu vsega še čakat do nedelje zjutraj, da sem lahko pojedla pobarvan jajc! Nepopisljivo dolgo čakanje :)   No, potem pač rasteš in ta tradicija nošnje k žegnu, je rasla z menoj in za vse potrebno za v cekar(in tudi za cekar) poskrbi oče. Pomagam mu pri barvanju jajčk in naslednji dan še vedno skupaj zajtrkujemo….

Lani sem na Krku jedla izredno dobre šurlice(zadnja majhna slika v linkani objavi). Ker me zadnje čase drži tista domače je pa domače, sem se po rezancih in fužih odločila, da naredim sama tudi šurlice. Na  otoku so zelo priljubljene (kako tudi ne, saj šurlice izvirajo ravno iz Krka) in bojda niti ohcet ne mine brez njih, niti noben praznik, ponujajo jih pa v vseh restavracijah. Recepti in izdelava šurlic se pa tudi iz kraja v kraj razlikuje. Na jedilniku restavracij piše: šurlice z…, šurlice s…. šurlice take i onake….skratka, za ljubitelje  lokalnih dobrot je to ena taka res okusna in izbrana jed. Torej jih lahko brez greha tudi jaz dam na mizo.

Kaj rabiš? Moko, vrelo vodo, sol, rumenjak in olje. Pa dobro voljo in nekaj ur časa.

Recept za šurlice

1/2 kg moke

2,5 dl vroče vode

1/2 dl olja

1 rumenjak

tanka lesena okrogla palčka ali pletilka (tista, ki je v trgovinah namenjena za ražnjiče)

V posodo z moko zliješ vročo vodo, premešaš s kuhalnico, dodaš sol in olje, mešaš še vedno s kuhalnico, dodaš rumenjak in začneš gnetit z roko. Testo se dela fenomenalno, je toplo, tako da je občutek v dlaneh prijeten. Testo dobro zgneteš, da ni čutut nikakršnih grudic, v hlebčku ga pustiš pokritega počivat. Jaz sem ga več kot eno uro, ker sem imela opravka še z drugimi rečmi…

Hlebček testa razdeliš na več delov, jih razvaljaš v dolge trakove, trakove razrežeš na manjše kose(tako kot za njoke) Te najmanjše koščke testa posamezno daš v dlan, ga lepo sploščiš, nastaviš leseno palčko, okrog oviješ testo, potem pa med dlanmi vrtiš, da se testo razleze in ovije. Paziš, da koncev ne pritiskaš preveč, ker potem ne bo šlo iz palčke. Palčko pa vedno, preden oviješ testo okoli, dobro pomokaš.

Narejene šurlice polagaš na pomokano površino in ko so dobro posušene(čez nekaj ur), so primerne za kuhanje. Kuhajo se največ deset minut, solijo se na koncu kuhanja. Odcejene postrežeš s poljubno omako, nujen je pa ovčji sir. Za po vrhu. Tako pravijo….

Moja omaka je bila iz puranjih prsi, skodelice drobnjaka in kaper, posuto s parmezanom in praženimi zmletimi pinjolami.

pehtran na svojem blogu vedno napiše kakšna je možnost za zafrknt se…simpatično. če si sposodim njegovo idejo o tej možnosti, vas lahko za**be, tako kot je mene, uporaba kozarcev za merjenje tekočine. če ne veš, ali imaš v roki dva ali tri decilitrski kozarec in potem zliješ preveč vroče na moko in si, dokler ne daš kuhat šurlic, ne prideš gor, kaj je narobe z njimi….kakorkoli, raje najprej manj vode :) In ravno to, da je bilo testo prevlažno, je hodilo narobe pri končnem videzu. Zdaj vem in naslednjič bom tudi vedela.

  1. #1 avtor Matjaž dne 25/04/2011 - 16:53

    Spet nekaj novega !!! Drugače pa iz istega testa le malo bolj mehkega narediš “špeclje” in to tako da jih stisneš v vrelo slanico skozi stiskalnik za pire krompir, poanta je ta da se takoj zakuhajo in imajo okus in občutek kot svaljki le da so tanki kot špageti pa vendar ne enakomerno ker tudi neenakomerno ne stiskaš, tako da so nekje debelejši nekje pa ožji so pa ravno tako z različnimi omakami – - njami, njami!!!

  2. M&M

    #2 avtor M&M dne 26/04/2011 - 09:37

    Matjaž, mehko testo si verjetno mislil bolj tekoče? ker kolikor vem(pa ne vem veliko o špeclih) so kao neki vlivanci, ki jih brez pripomočka, vrste stiskalnika za krompir, mojstri(ce) na deski “režejo” in spuščajo v pisker. nisem jih še delala, pa jih bom in morala bom improvizirat, ker tistega stiskača nimam :) lp

  3. #3 avtor Matjaž dne 27/04/2011 - 21:35

    Ne tekoče ne sme biti ker se strga, dejansko mora biti povsem mehko in ko jih odcediš imajo okus vlivancev fizionomijo pa špagetov, nakar preliješ z katerokoli omako ali pa jih “pospraviš” kar take kot so.

(ne bo objavljeno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !