Govori se o Knjigi


Društvo mrtvih pesnikov je spodaj…..

S knjigami sem se srečala zelo hitro. Prej kot z igračami bi rekla. No, najbrž ni čisto tako, ampak jaz se spomnim, da sem Marinke prelistavala, da so razpadle.

Potem se je pa začelo….

Za vsak konec šolskega leta sem dobila knjigo. Tudi vmes je padla kakšna in sploh ne bom pozabila, ko smo šli v mesto v knjigarno in je mama rekla, naj si sama izberem eno knjigo. Ko vzameš novo knjigo iz police, jo ogledaš iz vseh strani, polistaš po njej….najs. Ljubezen do knjig sem podedovala, moja starša sta kupila veliko knjig, zbirk, nenazadnje tudi priročnikov. Mislim da nobena knjiga ni ostala neprebrana. Veliko je pri nakupih pripomogel tudi Svet knjige…Potem so kar naenkrat knjige postale predrage, jaz pa sem že tako ali tako hodila v knjižnico in ja, včasih plačala tudi veliko zamudnino.

Danes sem šla čez vse prostore, v katerih hranimo knjige, v očetovi knjižnici pa sem našla Pravljice Frana Miličinskega. Upala sem, da jo najdem. Vedela sem, da je že razcufana, pa polepljena, ampak da bi jo kdo vrgel proč?! Ni je. Lepo je stala med ostalimi in ko sem videla tisti znani hrbet, so se mi učke kar zasvetile. Ne znam, ne morem se spomnit kolikokrat je bila prebrana. Ko nisem imela kaj drugega, sem jo vzela v roke še dosti let kasneje. Iz nje sem brala sinu in verjetno jo je tudi on znal na pamet. In prav prva iz knjige, Desetnica, mi je še danes ena lepših pravljic.

V današnjem brskanju sem našla knjige, ki so mi prav posebej drage. Brala sem raznovrstne avtorje, domače, tuje, nobeno poletje se nisem odpovedala Simlu.

Najraje sem vzela(in še vedno se prepuščam trenutnemu navdihu in predlogih) v roke knjige in avtorje, ki so mi prišle na pot po nekem naključju, ali pa so usodno tresknile na mojo pot. Za slednje velja Alma Karlin, s katero sem se srečala nevede, tisto leto, ko sem začela delat. Ne se smejat, ampak takrat še ni bilo neta, da bi pametnejše vprašala kdo je Alma. Pa sem eno dopoldne, preden sem šla v službo, zavila še v knjižnico in previdno vprašala, če imajo kaj od Karlinove. Ja. Potem sem predelala nekaj njenih knjig, malo pozabila na njo, kasneje sem pa lepega popoldneva po čudnem naključju? naletela na poznavalca Alme in tako se me drži še danes. Ljubezen do Alme. Da sem komaj čakala, da izide njena avtobiografija, se pa tako že ve….

O cvetkarskem početju sem pisala tukaj. In še vedno čakajo na premestitev v zgornji plac, pa da se lepo sortirajo…knjižičar/ka?

Tule spodaj je par tistih iz domače knjižnice pri očetu, ki so mi danes posebej padle v oko in o vsaki pravzaprav vem, kje in kdaj sem jo brala. Večino več kot dvakrat.

Špelin dnevnik, Mladost v džungli

Branka Jurca me je razveseljevala s Špelinim dnevnikom v sedmem razredu? Ne spomnim se…

Glavne osebe na potepu

Po to knjigo sem v petem razredu šla naravnost iz šole. Učiteljica je pri uri slovenščine začela zelo doživeto prebirat prvo poglavje in rekla sem si, preden bo tole ona pri vseh urah prebrala, moram jaz vedet ŽE DANES kaj se je zgodilo…in sem začela brat že na avtobusu, ko sem šla nazaj iz mesta. Kaj se je zgodilo? Res sem že isti dan pojedla knjigo. Kot kasneje marsikatero. Ko nisem mogla zaspat do jutra, dokler nisem obrnila zadnjega lista. Zdaj to malo težje počnem, ker me boli vrat in v oči mi sveti luč iz stropa…

Zlati človek

..........

V nočni omarici, na njej, tudi pod posteljo se znajdejo bukve…

...........

Ekola, to je tista iskana in najdena knjiga pravljic Milčinskega.

in še in še in še…

Kar je bilo prebrano v zadnjih letih, je bilo  vrnjeno v knjižnico, knjige so dejansko postale predrage, da bi jih kupovala.

in še vedno sanjam o bukvarni….

YouTube slika preogleda

Če kdo ne ve kaj bi bral, naj vzame v roke knjige, katerih naslovi so omenjeni v zgornjem komadu. Imel bo veliko izbiro in dovolj dela.

Knjiga mi je en tak poseben izhod, pripomoček za biti tam nekje, kamor si želim, kjer bi bila in kjer bi v letih okrog 1400 živela :-) Pripomoček za pogled v duše drugih, v resnice preteklih let in  v znanstveno fantastiko bodočih let. Stripi znajo biti zelo zanimivi, moraš jih imeti rad, če kdo ni pogledal med platnice Meksikajnarjev…priporočam tudi to.

  • Share/Bookmark

,

  1. #1 avtor M dne 24/04/2010 - 17:20

    Ko mi je v oči padla beseda “Marinka”, sem v hipu pozabila, kaj me je prineslo do čarunalnika in sem samo še brala … Ne poznam jih prav veliko, ki bi se spomnili Marink in ko sem jih pred leti po naključju našla v neki knjigarni, me je možiček zelo postrani gledal, ker sem zraven cvilila kot miš … :) Moja n-krat prebrana iz otroštva je Dedek Som, takoj za njo pa Velika gala predstava :) Pavčkovega Mokedaja pa še danes znam na pamet. Kako za vraga nekaterim ni do knjig? :)

  2. #2 avtor Spletna knjigarna dne 16/12/2011 - 15:26

    Nekaj knjig je prav zanimivih.. te starejše se mi zdijo kar vredne!

(ne bo objavljeno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !