Zgodbica o ponvah


V prejšnji najljubši, težki, vsega hudega vajeni ponvi, sem naredila skoraj vse. Nisem je zlorabljala za pečenje jajc za tak špas je bila le malo prevelika, za kuhanje goveje juhe to tako ali tako skuha deda, zelenjave nisem kuhala v njej, cvrla nisem ničesar itak ne cvrem nič, za vse ostalo je bila pa nezamenljiva. Dočakala je domovanje na terasi zadaj hiše…hm, pač tam je na mizi, ker mogoče še kdaj prav pride.

Od nekod sem zvlekla na plano eno pozabljeno rosta prosta ponev, ki pa ni tako prijazna. Potem pa preseneti mene in še sebe, tale Elo zadevca je vau oh in sploh fajna. Dvakrat lažja od pokojne, ampak ja…splača se!  Tale teden se je izkazala.

Smo pa danes bili pohvaljeni od najlubšega in seveda edinega nečaka. Dobro je. Tagliatelle (nekoč nekdaj sem že povedala, da so to moje NAJtestenine) sem okopala v mešanici morskih sadežev, korenčka, pora in prepraženih pinjol. Seveda z vsem kar paše zraven…lovor, rožmarin, paradižnik, belo vino. In pa seveda, greh bi bil brez oljčnega olja.

  • Share/Bookmark

  1. #1 avtor urša dne 19/03/2010 - 17:13

    Imam enako in je res super:)

(ne bo objavljeno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !