Fižolovo gobje srečanje s šnitami


Kar se spomnim let iz otroštva, so petki bili brezmesni. Sploh tisti pred veliko nočjo. In ti petki so bili vednooo fižolovi. Fižol z repo, fižol s kislim zeljem, fižol pa solata, fižolova juha, fižolovo vse. Nisem bila pretirano srečna ob teh petkih. Kateri otrok pa bil?

Potem se je prijateljstvo s fižolom nekako obnovilo. Ne vem točno kdaj, ampak se je. Sicer ne s pogostimi srečanji. Ko se srečamo, se pa nujno z veliko žlico, neee, dvema žlicama ocvirkov. Da best.

In kako bi bilo, če ne bi ostalo vedno nekaj za naslednji dan? Danes ne bi bilo fižolove juhe s suhimi gobami. Ali pa ne bi bilo gobove juhe s fižolom. Ne morem se odločit kakšna je. Mogoče je pa porova z gobami in fižolom.

Kakorkoli, potrebujmo tole:

eno manjšo čebulo

tretjino pora

četrt zelene paprike

nekaj žlic oljčnega olja

dve pesti suhih gob(ali pa svežih)

pol litra kuhanega fižola, če je še kaj vode od kuhanja, tudi prav pride

sol, poper, majaron

žlička ricotte za vsak krožnik

Gre pa takole:

Na olju prepražimo narezano čebulo in papriko, dodamo gobe(prej jih moramo obvezno namočiti v vodi in vsake toliko vodo menjati). Mešamo in po potrebi dolivamo po par žlic vode, da se ne prismodi. Dodamo  centimetrske kolutiče pora, še vedno mešamo in še vedno prilivamo tekočino.  Por sem res narezala na precej velike kose, ampak tako se vsaj vidi, da je notri por in prav nič neprijazno ne zgleda.

Ko so por in gobe mehke, prilijemo spasiran fižol s tekočino od kuhanja ali pa vodo, potresemo z majaronom, solimo in popramo. Meni fižolove jedi pašejo, če so malo bolj “spajsi”, zato se je v mojem piskru kuhal tudi čili.

Nekaj je pa kljub temu treba zraven pojest. Tudi takrat nekoč smo imeli zraven takele župe(brez gob in pora sicer) kruhove šnite. Kok sem bla jezna nanje :) Ker se časi pač spreminjajo, se tudi okusi.

Ja, šnite se vračajo v pečico.

Če pogledate na Bajto, boste videli kako šnite dela coprnica in da tako pečenje šnit ni zraslo na mojem zelniku.

Krasen način, da se izognemo rajngli z oljem in cvrtju! Peki papir in 200°C zmagata!

Jaz sem tokrat vsak kos namočenega kruha posula  s kajenskim poprom in rezino česna.

Se opravičujem za rajnglo in vse ostale domače besede, meni so všeč :)

  • Share/Bookmark

, , , , , , , , , ,

  1. #1 avtor vale dne 06/03/2010 - 13:19

    Tvoje šnite rulz … mmmm

  2. #2 avtor maja dne 06/03/2010 - 14:34

    kolk časa pa jih pečeš?

  3. sandrica

    #3 avtor sandrica dne 06/03/2010 - 16:52

    Ampak res delujejo. :D

  4. M&M

    #4 avtor M&M dne 06/03/2010 - 17:42

    Maja, najprej sori, ker si padla v moderacijo. Pečem jih po občutku :) Mislim da niso bile več kot 15 minut v pečici. Mejčken pokukaš kaj se dogaja pod špiralami…

  5. #5 avtor hermit dne 06/03/2010 - 19:03

    karkoli z gobami mi lahko prodaš kdajkoli, kjerkoli :)

    off topic: prideš v sredo na tole: http://www.kinometropol.org/index.php?page=dogodek&id=598

  6. M&M

    #6 avtor M&M dne 07/03/2010 - 10:39

    no, zdej sem se pa spomnila ene zgodbice z gobami…pred leti je moj stric zelo reklamiral pridelavo in uporabo ostrigarjev.jih je tudi vsake toliko prinesel in ker tega ni bilo malo,je bilo treba te gobe spravit v promet. preizkušeno so bile ocvrte izredno dobre in jaz kot pridna(!) snaha, nesem pladenj spaniranih gob tašči in tastu. never again! namreč, tast menda organsko ne prebavlja gob in je skoraj izbruhal drobovje. enako se mu je zgodilo tudi s travniškimi kukmaki čez par let, pa to pot nisem bila jaz tista zloba.

    :) kaj sem hotela povedat sploh? aha, hermit… ne bom prodajala svojih gob :) in ja, v sredo pridem.

  7. #7 avtor hermit dne 07/03/2010 - 15:13

    hm… te pocukam za rokav v sredo… najbrž boš edina s fotoaparatom?! :)

    sej ni treba prodat… pridem iskat – zastonj :)

  8. M&M

    #8 avtor M&M dne 08/03/2010 - 08:31

    hermit, ne ne, ne iskat fotoaparata :P

(ne bo objavljeno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !